Na prvi pogled so videti kot rovke, toda z okoli 30 centimetrov dolgim telesom so ploskorili (Solenodontidae) znatno večji. Ploskorili, ki sicer sodijo med žužkojede, so v živalskem kraljevstvu nekaj posebnega. So edini predstavniki razreda sesalcev, ki premorejo strupene zobe, s katerimi lahko omamijo ali usmrtijo svojo žrtev. So zelo redki, saj živijo le v določenih predelih Haitija in Kube.

Britanskim sodelavcem okoljevarstvene organizacije Durrell Wildlife Conservation Trust je pred kratkim prvič uspelo posneti predstavnika ploskorilov med prostim gibanjem po divjini. "O tej živali vemo izjemno malo, zato upamo, da bo slika o njihovem življenju in razmnoževanju tako manj meglena kot doslej," je optimističen John Fa, direktor prej omenjenega združenja.

Ploskorile so zoologi prvič opazili in pisno opisali leta 1833. V naravi ga je izredno težko opaziti, saj je aktiven le ponoči, podnevi pa se zarije v luknjo pod površino zemlje. S svojim gobcem, ki spominja na rilec, v povrhnjici zemlje stika za insekti in črvi, v sili pa se zadovolji tudi z rastlinskimi listi in plodovi. Njegove oči so zelo majhne, zato pa ima na koncu gobca dolge tipalne dlake. Znanstveniki menijo, da je med nočnimi pohodi bolj odvisen od tipanja kot od oči.

Najbolj zanimiv del telesa predstavljajo strupeni zobje, to sta zunanja sekalca na spodnji čeljusti. Zoba imata dokaj globoki udrtini, na dnu katerih je žleza slinavka, ki proizvaja strupeno slino. S pomočjo te lahko ploskoril pokonča žival, ki ji v običajnih okoliščinah ne bi bil dorasel.

Strupeni že v dobi dinozavrov
S pomočjo analize dednega materiala je strokovnjak Mark Springer s kalifornijske univerze University of California v Riversidu že pred leti ugotovil, da so se današnji proskorili od evolucijskega debla žužkojedov ločili že pred 76 milijoni leti. Svojo pot so šli že takrat, ko so na planetu kraljevali še dinozavri. Še preden so dinozavri 10 milijon let zatem izumrli, naj bi bili ploskorili že opremljeni s strupenimi zobmi. Toda v tistem obdobju niso bili edini strupeni predstavniki sesalcev. Richard Fox z univerze v Alberti je denimo odkril, da je še pred 60 milijoni leti živela miši podobna žival, ki je bila prav tako "toksična". "Danes je ploskoril edini znani sesalec s strupenimi zobmi. Videti je, da so bili sesalci, kar se tiče aparata s strupom, v preteklosti znatno bolj fleksibilni," meni Fox.