Kranjski policisti so sporočili, da sta za posledicami padca na smučiščih včeraj popoldne umrla dva smučarja.
Prva nesreča
Prva nesreča se je zgodila 3. februarja okoli 14.40 na smučišču Krvavec, kjer se je poškodoval 43-letni smučar. Policisti so ugotovili, da je 43-letni Ljubljančan pri smučanju padel, si pri tem poškodoval glavo in izgubil zavest.
Po informacijah s Krvavca naj bi se nesreča zgodila zaradi neprilagojene hitrosti, neuradno pa obstaja možnost, da je za nesrečo krivo smučarjevo zdravstveno stanje (zadela naj bi ga možganska kap).
Smučar je sicer uporabljal varnostno čelado in ustrezno smučarsko opremo, tuje krivde pa policisti niso ugotovili. Kot je pojasnil Luka Vrančič s smučišča Krvavec, so imeli to sezono 80 poškodb, kamor pa štejejo tudi zelo lahke poškodbe, kot so na primer odrgnine. Huje se je poškodovalo deset smučarjev.
Druga nesreča
Druga nesreča se je zgodila 11. februarja okoli 15. ure. Na smučišču Senožeta v Srednji vasi pri Bohinju se je poškodoval 54-letni smučar, ki je po podatkih policije sodeloval v interni tekmi podjetja iz Kranja.
Pri tem je ob koncu tekmovalne proge padel in se udaril v glavo. Zaradi hudih poškodb je bil odpeljan v UKC Ljubljana. Smučar ni uporabljal zaščitne čelade.
Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil o nesrečah in bodo o zbranih obvestilih seznanili pristojno državno tožilstvo.
Matjaž Turel
Vzroki, zaradi katerih lahko pride na smučišču do usodnih posledic, so lahko, po besedah zdravnika alpske reprezentance Matjaža Turela, večplastni; zaradi bolezni ali poškodbe.
"Za boleznimi lahko umirajo mladi. Najpogosteje zaradi kakšnih prirojenih srčnih napak, za katere ne vedo in jih je praktično težko prej ugotoviti," pove Tunkel in dodaja, "da je nevarno tudi vnetje srčne mišice, ki se lahko pojavi pri mladih, ki niso preboleli gripe. Kar pa se tiče glave, lahko pride do razpoka anevrizme, ki je prav tako lahko prirojena."
"Pri starejših je najpogostejši vzrok, da na smučišču pride do usodnih posledic, srčni zastoj," pravi zdravnik alpske reprezentance in dodaja, da "lahko pride tudi do možganske kapi, možna pa je tudi krvavitev, da zakrvavijo v možgane".
Kar se tiče poškodb, izpostavlja poškodbe glave, saj so po njegovem mnenju najbolj usodne, kar se tiče življenja. Še zlasti pa so lahko usodne za tiste, ki niso zaščiteni s čelado.
"Jaz vsem priporočam čelado, ne samo otrokom. Smučarija je postala hitrejša, zavoji so postali hitrejši in v kolikor pride do srečanj smučarjev, so sile, ki delujejo ob trku, skoraj tako velike, kot da bi se zaleteli z avtomobilom. Smučar namreč lahko vozi tudi 50km/h," pove zdravnik.
Kaj se lahko zgodi, če smučarja trčita z glavami ali če smučar zadene v snežno podlago?
"Če se to zgodi na ravnini, kjer se energija nato spusti v možgane, lahko pride do enostavnega pretresa možganov. To je najmanj, kar je lahko," pove Turel.
Po Turelovih besedah pa lahko pride tudi do hujših poškodb, kot je poškodba lobanje ali zatekanje možganov. Otekanju možganov – saj se možgani v lobanji nimajo kam širiti in tako stisnejo žile – sledi možganska smrt.