Odločitev za znižanje ključne obrestne mere za območje evra za 0,25 odstotka je bila precej nepričakovana. Ključna obrestna mera za evro je tako 1,25 odstotka. Večina analitikov je bila mnenja, da se višina obrestne mere ne bo spremenila. presenetila.

Prva poteza Draghija je ugodno vplivala tudi na finančne trge. Ekonomist Carsten Brzeski meni, da je iz te poteze razvidno, da želi ECB storiti vse, da bi preprečila razmah recesije.

V ospredju grška napoved

Napoved referenduma v Grčiji je zatresla finančne trge in povzročila  vnovično povečanje pritiska na zadolževanje Italije in Španije. Če bi se dolžniška kriza razširila na ti dve državi, bi se evro znašel pred resno oviro.

Mario Draghi je pred prevzemom položaja nakazal, da bo ECB nadaljevala s programom odkupovanja državnih obveznic ranljivih članic območja evra. Doslej je v okviru tega programa na sekundarnem trgu odkupila za več kot 173 milijard evrov grških, portugalskih, irskih, španskih in italijanskih obveznic, s tem pa je letos poleti vsaj kratkoročno zmanjšala pritisk na ceno zadolževanja Italije in Španije.

Številni poznavalci menijo, da bo morala ECB še nekaj časa s svojim delovanjem braniti stabilnost evra, saj bo minilo še nekaj časa, preden bo lahko okrepljeni sklad za zaščito evra (EFSF) dokončno začel na polno izvajati svoj razširjen mandat.