Analitiki si sicer niso povsem enotni glede prihodnjega ravnanja Evropske centralne banke (ECB). Nekateri menijo, da novih zvišanj letos ne bo več, večina pa pričakuje, da se bo ECB zgodaj jeseni ob kolikor toliko normalnem razvoju dogodkov odločila še za eno zaostritev denarne politike. Do sredine 2012 naj bi se obrestna mera nato dvignila na raven med dvema in 2,5 odstotka.

Mandat ECB je sicer jasen, saj je njena prva naloga boj proti inflaciji. Ta se v območju evra že nekaj časa giblje precej nad srednjeročnim ciljem banke, ki je blizu, vendar pod dvema odstotkoma. Junija je na letni ravni znašala 2,7 odstotka. Čeprav inflacijo povzročajo predvsem cene energije in surovin, želi ECB na vsak način preprečiti pojav inflacijske spirale.

Poslabšanje gospodarskega razpoloženja

Gospodarstvo v območju evra sicer še naprej okreva, a v zadnjih tednih je ne nepričakovano prišlo do umiritve rasti in poslabšanja gospodarskega razpoloženja. K temu prispeva tudi negotovost glede usode grške dolžniške krize in strah pred vnovičnim poglabljanjem težav v drugih ranljivih članicah območja evra. Če bi se dolžniške težave spet poglobile, bi to lahko pomenilo resno grožnjo nadaljnjemu okrevanju.

Predsednik ECB Jean-Claude Trichet bo danes verjetno deležen številnih vprašanj o stališčih banke do predvidene oblike sodelovanja zasebnih upnikov pri dodatnem obsežnem paketu pomoči Grčiji, ki naj bi bil pripravljen do septembra.

ECB vztraja, da se nič, kar bodo storile banke in druge finančne ustanove, ne sme tolmačiti kot prestrukturiranje grškega dolga, a bonitetne agencije opozarjajo, da predvideno refinanciranje dolga ni nič drugega kot ravno to.