Ta bo nadaljevala delo podobne komisije, ki je delovala v mandatu prejšnje vlade, a dela ob oteženem dostopu do ključne dokumentacije zaradi predčasnih volitev ni končala. "Slovenija je edina država, ki je morala svoj bančni sistem sanirati dvakrat," je v imenu predlagateljev povedal Marko Pogačnik iz SDS in dodal, da je vendarle treba ugotoviti odgovornost za nastali položaj v bančnem sistemu.

Podpise pod zahtevo so prispevali v NSi in poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli, podporo pa so napovedale domala vse parlamentarne stranke.

Nekaj začudenja je med poslanci povzročilo obdobje, ki ga pod drobnogled želijo postaviti pobudniki - raziskati želijo dogajanja od leta 1997 do danes, torej od takrat, ko je bila sklenjena prva sanacija bančnega sistema.

Zadržki v strankah

Franc Jurša iz DeSUS in Matjaž Han iz SD sta pod vprašaj postavila iskrenost namena predlagateljev po ugotavljanju tega, kaj je šlo v sistemu narobe. "Zavedamo se, da v praksi takšne komisije z redkimi izjemami predstavljajo platformo za politično obračunavanje," je dejal Jurša, Han pa je nadaljeval: "Dediščina prejšnjih komisij je prinesla maratonske in brezplodne razprave ... z vsako sejo smo bili bližje podobi neargumentirane politične inkvizicije."

V ZL po besedah Luke Mesca podpirajo razčiščevanje, kaj je šlo narobe zlasti v letih 2013 in 2014, ko smo po njihovem za sanacijo bank plačali mnogo preveč. Dvomijo sicer v njeno uspešnost, a ustanovitvi ne bodo nasprotovali. Ustanovitev komisije bodo podprli v ZaAB in NSi. "Zaradi sanacije imamo nižji standard, ne samo danes, tudi naslednje generacije," je prepričan Jožef Horvat iz NSi, ki napoveduje novo luknjo v bančnem sistemu, če ne bomo pospešili postopkov privatizacije.