Povezava. Čeprav naj bi bila druga cev zgrajena leta 2019, bo promet po obeh ceveh stekel šele po letu 2020; kdaj natančno, ni znano.

Ko bo odprta nova cev, se bo namreč promet preusmeril nanjo, gradbinci pa se bodo lotili prenove stare, ki se bo uporabljala tudi kot ubežni rov. “Na ta način bo sanacijo stare cevi možno izvesti kakovostno in brez zastojev oziroma zaprtja predora,” poudarjajo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor (MZIP).

Naši stroški 120 milijonov

Ocenjuje se, da bodo stroški gradnje druge cevi karavanškega predora znašali 250 milijonov evrov, investicijo pa si bosta Avstrija in Slovenija razdelili glede na dolžino predora v posamezni državi. Na MZIP predvidevajo, da bo morala Slovenija prispevati okoli 120 milijonov evrov, in zagotavljajo, da bodo za financiranje poskušali pridobiti evropska sredstva.

Avstrijci sprva nasprotovali

Avstrijska in slovenska stran sta se že konec leta 2011 poenotili, da je najboljša rešitev za ustrezno nadgradnjo predora izgradnja druge cevi. Avstrijci so sicer temu sprva nasprotovali in zagovarjali le minimalno nadgradnjo z gradnjo ubežnega rova, a so se zaradi večkilometrskih zastojev pred Karavankami v poletni sezoni premislili.

Gradijo zaradi Bruslja

V skladu z varnostnimi direktivami o minimalnih varnostnih zahtevah je treba do leta 2014 vse predore v EU uskladiti z določili dokumenta. Ker so Karavanke meddržavni predor, je Bruselj zaradi velikega števila predorov v Avstriji rok za dokončanje del na Karavankah podaljšal do leta 2019.