Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik v Vili Podrožnik za mednarodni dan človekovih pravic 10. decembra pripravlja že tradicionalni sprejem, letos prvič pa bo ta dan proslavila tudi vlada z dogodkom v Cankarjevem domu, katerega glavna tema bodo politični zaporniki po letu 1945.

Varuhinja človekovih pravic je 30. novembra na premierja Janeza Janšo sicer naslovila pismo, v katerem je opozorila, da je o svojem sprejemu vladni protokol obvestila že v začetku oktobra. Prireditve varuha ob dnevu človekovih pravic se že tradicionalno udeležujejo najvišji predstavniki oblasti, visoki predstavniki cerkva, univerz in znanosti, predstavniki verskih skupnosti in nevladnih organizacij s področja varovanja človekovih pravic ter v Sloveniji akreditirani diplomatski predstavniki tujih držav. Proslava varuhinje je predvidena med 18. in 20. uro, vladna pa naj bi se začela ob 20. uri.

Šturm: Več proslav, toliko bolje!

Lovro Šturm meni, da so človekove pravice univerzalne, datum pa le eden. © BOBO

Minister za pravosodje Lovro Šturm je dejal, da vladne proslave, ki je namenjena predstavitvi tako množičnega kršenja človekovih pravic, ne velja problematizirati. "Kdo bi lahko problematiziral proslavo, ki je namenjena predstavitvi tako množičnega sistemskega kršenja človekovih pravic, na katero sta opozarjala ustavno in vrhovno sodišče ?" je dejal in dodal, da ne velja pozabiti, da so človekove pravice univerzalne, datum pa je le eden. Stališče vlade je po njegovih besedah: "Čim več proslav se zgodi na tak dan, toliko bolje !"

Glavni govornik bo premier Janša
Šturm je izrazil veselje, da bo premier kot predstavnik izvršilne veje oblasti s svojim govorom izkazal pozornost, ki jo vlada goji do problema političnih zapornikov. Pri tem gre ne nazadnje tudi za priznanje osebnega dostojanstva vseh ljudi, ki so bili močno prizadeti v nekdanjem političnem sistemu, je še dejal in dodal, da se na ministrstvu zavzemajo, da bi tudi v prihodnje ob 10. decembru prirejali podobne proslave.

Ustavno sodišče je obdobje med letoma 1945 in 1990 označilo za "obdobje sistematičnega zatiranja in kršenja človekovih pravic", je dejal Šturm. Pojasnil je, da so za državno proslavo izbrali omenjeno temo, in ne preostalih tem, ki so bile v zadnjem času večkrat izpostavljene, kot so romska problematika, izbrisani in sodni zaostanki, ker se s političnimi zaporniki po letu 1945 še nihče ni ukvarjal na takšen način.