Verjetno ga je velikokrat slišalo tudi 53 tistih, ki so od lanskega do letošnjega konca aprila umrli v prometnih nesrečah, ki jo je povzročil pijani voznik. Ali pa njihovi svojci in prijatelji, ki so zaman čakali naslednjega snidenja. Ali pa 175 tistih, ki so v takšnih nesrečah utrpeli hude poškodbe, med njimi takšne, zaradi katerih bodo posledice čutili celo življenje. Zaradi dveh “pirov”. Je bilo vredno postaviti na kocko usodo tolikih ljudi? Se res ni bilo mogoče drugače fino imeti?

Da alkohol in volan ne gresta skupaj, si niso izmislili ne policisti ne država. Gre za preprosto in s številnimi raziskavami ter tragedijami potrjeno dejstvo. Ljudje še vedno prepogosto podcenjujmo vpliv alkohola na naše sposobnosti. Dokler se ne pokažejo že vidni in vedenjski znaki močne alkoholiziranosti – na primer zanašanje, dvojni vid, zapletanje v govoru in podobno, smo prepričani, da lahko sodelujemo v prometu. Najmanj alkohol vpliva na zelo dobro naučeno in avtomatizirano vedenje, kot je hoja. Vendar pa alkohol že s prvim popitim kozarcem vpliva na naše sposobnosti mišljenja in zaznavanja, kar posledično pomeni na sposobnost vožnje in varnega sodelovanja v prometu. Pojavijo se težave pri zaznavanju rdeče barve, oddaljenosti, tunelski vid, podcenjevanje tveganja, manjša kontrola vedenja, podaljšanje reakcijskega časa … Vse to pomembno vpliva na naše varno vedenje in ustrezno reagiranje, predvsem v kritičnih situacijah.

Prav tako vozniki pogosto menijo, da lahko alkoholiziranost zmanjšajo z nekaterimi triki ali pripomočki, kot so na primer svež zrak, telesna aktivnost, spanje, žvečilni gumiji, mastna hrana. Vedeti moramo, da ti ukrepi ne vplivajo na alkoholiziranost, upočasni se samo prehajanje alkohola v našo kri. Sama predelava alkohola pa je približno enako hitra – alkohol se razgrajuje v jetrih – približno 1 enota alkohola na uro ali več celo več ob večji popiti količini ali obolelosti jeter. Hkrati je pomembno zavedanje, da smo lahko po zabavi in po samo nekaj urah spanja, zjutraj še vedno močno pod vplivom alkohola in je uporaba prevoznih sredstev ravno tako nevarna.

Največ tragedij povzročijo mladi vozniki

Vožnja pod vplivom alkohola je v Sloveniji v zadnjih letih zelo pereč problem, saj je delež povzročiteljev samo v letu 2016 v primerjavi z letom prej povečalo za 24 odstotkov. Huje poškodovanih je bilo več kar za 31 odstotkov. 

Največ prometnih nesreč so povzročili udeleženci v starostni skupini med 25. in 34. letom starosti, največ prometnih nesreč, v katerih so udeleženci umrli, pa so povzročili mladi vozniki oziroma povzročitelji, stari med 18. in 24. let. Alkohol za volanom je sicer prisoten praktično v vseh starostnih skupinah z izjemo najmlajših. 

Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč, ki so vozili pod vplivom alkohola, se v zadnjih letih zmanjšuje, a je še vedno zelo visoka. V lanskem letu je znašala kar 1,44 promila.

Poleg alkohola je vse pogostejša tudi prisotnost drog v prometu. V lanskem letu je Javna agencija RS za varnost prometa v raziskavi ugotovila, da glede na samoporočanje udeležencev ankete osem odstotkov voznikov vozi pod vplivom prepovedanih drog. 

Tako kanabis, opiati ali novejše plesne droge povzročijo pri posamezniku spremembe v zaznavanju in dojemanju okolja (prometa, drugih udeležencev), pozornost je omejena, pogoste so halucinacije, podaljšuje se reakcijski čas, slabša je koordinacija lastnega telesa in ravnanja, pri nekaterih drogah se povečuje evforičnost in razburjenje, pri drugih zaspanost ter zmanjšanje kontrole vedenja. Tuje raziskave (DRUID, 2012) kažejo, da droge povečujejo tveganje za nastanek najhujših prometnih nesreč, zato v prometu nikakor niso sprejemljive.