Trickle down učinek predvideva, da naj bi se učinki znižanja davkov premožnim prelili navzdol vsemu prebivalstvu, saj bodo denar vlagali, posledično bo višja gospodarsko rast in več delovnih mest. Znižanje davkov podjetjem in premožnejšim naj bi bilo v bistvu darilo celotnemu prebivalstvu.

Idejo, da je treba davke znižati pa je podpirala tudi Lafferjeva krivulja, ki kaže, da naj bi z dvigovanjem davčnih stopenj nad določeno stopnjo davčni prihodki začeli upadati.

A to se ni zgodilo, z znižanjem davčne stopnje z 69 na 28 odstotkov se davčni prihodki niso povečali, prišlo je do rekordne proračunske luknje. Prav tako ni prišlo do prelitja pozitivnih učinkov. "Empirične študije so enoznačno pokazale, da znižanje davčnih stopenj ni imelo blagodejnega učinka na rast. Pokazale so, da nižji davki ne spodbujajo investicij in gospodarske rasti, pač pa da se je znižanje davkov le prelilo v povečane prihodke zgornjega 1% in močno povečalo neenakost," je zapisal Damijan.

Čeprav gre za falirano doktrino, je še vedno steber ukrepov konzervativnih vlad, ugotavlja Damijan.

Drug veliki nateg je po Damijanovem mnenju nemški Energiewende, prehod k obnovljivim virom energije. Gre za odločitev, da se zaprejo jedrske elektrarne in potrebno energijo proizvede iz sonca in vetra.

Elektroenergetski sistem, ki temelji zgolj na obnovljivih virih, ne more delovati, stal pa je ogromno, ugotavlja Damijan. "Nemci so v subvencioniranje obnovljivih virov energije vrgli že več kot 500 milijard evrov. Pred leti je študija Environmental Progress pokazala, da če bi Nemčija porabila te milijarde za jedrsko energijo namesto za obnovljive vire energije ter za posodobitve fosilnih elektrarn in širitev omrežja, ki so potrebna, bi imela dovolj energije, da bi nadomestila vsa fosilna goriva in biomaso v svojem električnem sektorju ter nadomestila vso nafto, ki jo uporablja za avtomobile in lahka tovorna vozila," navaja Damijan.

Vse to so plačali nemški potrošniki, ki so imeli dvakrat višje cene kot francoski, zdaj pa bo treba zaradi vojne v Ukrajini elektriko zagotavljati z reaktivacijo elektrarn na premog.

"K tema dvema nategoma bomo čez nekaj let lahko prišteli še ukrajinsko vojno, kjer se je Evropa ustrelila v koleno z visokimi cenami energije, ki so jih spodbudile njene sankcije proti Rusiji, kar bo evropsko industrijo naredilo nekonkurenčno in spodbudilo njen zaton," zaključuje Damijan.

dezurni@styria-media.si