Zamenjava vodstva SLS sovpada ravno z iskanjem rešitev iz nastale politične krize. SLS je namreč prav tako kot DL in DeSUS zaradi poročila protikorupcijske komisije zahtevala odstop predsednika vlade, ker pa se to ni zgodilo, je napovedala odhod iz koalicije.

Medtem ko sta DL in DeSUS koalicijo že zapustili, namerava SLS to storiti po redni seji DZ, ki bo v začetku marca. Dotlej pa SLS kot ena od strank t.i. sredinskega trojčka sodeluje pri iskanju poti iz politične krize, pri oblikovanju nove vlade ter iskanju mandatarja. Upajo, da bodo do seje DZ lahko našli dovolj glasov za izglasovanje nezaupnice predsedniku vlade Janezu Janši.

SLS bi tako v novo vlado stopila z novim vodstvom. Radovan Žerjav je namreč že novembra napovedal, da ne namerava več kandidirati za predsednika stranke. Odločitev je sporočil po dogodkih, povezanih z izključitvijo Franca Kanglerja iz stranke. Kot je takrat pojasnil, je njegovi odločitvi botrovalo tudi "stanje duha, kulture in nedialoga znotraj celotne slovenske politike".

Gaiser presenetil s kandidaturo

Medtem ko je vodstvo stranke v zadnjih tednih iskalo najprimernejšega kandidata, ki bi SLS vodil po začrtani poti Radovana Žerjava, pa je z napovedjo kandidature presenetil predsednik Slovenskega panevropskega gibanja Laris Gaiser.

Takrat še ni bilo znano, kdo bodo njegovi protikandidati. Je pa dejal, da pričakuje, da bodo dobri. Gaiser je sicer ob napovedi kandidature ocenil, da ima SLS velik potencial, ki še ni popolnoma izkoriščen. Tako bi morala postati osrednja desnosredinska stranka, ki predstavlja razumne vrednote slovenskega naroda. Kot predsednik stranke bi si prizadeval, da SLS postane prva stranka, ki bi zajela sredinski prostor.

Iz stranke so tedaj sporočili, da v izvršilnem odboru Kmečke zveze SLS "malce neučakano iščejo novega predsednika".

Tudi Žerjav je bil oster. "Mi se bomo že dogovorili, kdo bo naš predsednik in bomo skupaj stali za njim. Ne potrebujemo pa nekoga, ki bi nam ga kdo vsilil, pripeljal in nam ga določil za našega najboljšega predsednika," je dejal.

Pred dnevi je kandidaturo za predsednika napovedal tudi Franc Bogovič, ki ima podporo vodstva stranke. Odločitev je bila tudi pričakovana, saj je vodstvo neuradno novega predsednika iskalo med Žerjavovimi najožjimi sodelavci.

Bogovič na kongresu, ki bo 2. marca na Brdu pri Kranju, pričakuje podporo. Verjame namreč, da je s svojim 25-letnim delom v stranki pokazal, iz "kakšnega testa" je. Sicer pa pričakuje podporo članov kongresa tudi glede na številne pozive in spodbude h kandidaturi v zadnjem času.

Verjame tudi, da lahko s tako ekipo nadaljujejo usmeritev, ki jo je imela stranka v zadnjih štirih letih. Zato je oba podpredsednika stranke, Olgo Franca in Janeza Tomšiča, prosil, naj spet kandidirata za to funkcijo.

Predsednik SLS Žerjav je ob napovedi Bogovičeve kandidature dejal, da se izteka ena etapa vodstva SLS, ki je ves čas delalo zelo dobro, ekipno in učinkovito. "Štiri leta smo garali in iz izhodišča, ki za stranko ni bilo obetavno, ustvarili stranko, ki je resen igralec na političnem parketu," je prepričan Žerjav.

Sedaj so po njegovih ocenah našli najboljšo možno rešitev, zato je prepričan, da bo Bogovič najboljši možni predsednik SLS. Kljub temu pravi, da bodo pač delegati povedali, koga želijo za predsednika in kakšno politiko stranke želijo v prihodnje. Glede na poznavanje položaja in razmišljanja članov stranke verjame, da do kakšnih spektakularnih presenečenj ne more priti.

Vlaganje kandidatur na samem kongresu po statutu SLS ni možno.

Delegati bodo poleg predsednika SLS volili tudi tri podpredsednike stranke, predsednika in tri podpredsednike glavnega odbora, 10 članov izvršilnega odbora ter predsednika in člane nadzornega odbora.