Pred kratkim smo poročali o primeru, ko je nekdo na razpisu stanovanjskega sklada uspel dobiti najemniško stanovanje z izjavo, da ni lastnik primerne nepremičnine, pet dni po podpisu pogodbe o najemu pa se je v zemljiško knjigo vpisal kot lastnik hiše.

Ta najemnik stanovanjskega sklada je nato stanovanje prek oglasa želel oddati za 400 evrov višjo najemnino, a ga je nekdo, ki na razpisu ni bil izbran, prijavil državnemu stanovanjskemu skladu. Ker stanovanja dejansko še ni oddal v podnajem, ampak je to le nameraval, se mu ni zgodilo nič.

Ko smo preverjali, kaj je z zadevo, smo na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja zahtevali vso dokumentacijo in tako prišli do zanimive anonimne prijave. V njej je zapisano, da je najemnik lastnik stanovanjske hiše pri Komendi. Tam naj bi stanoval že od leta 2018, uradno pa je se je v zemljiško knjigo vpisal 24. maja lani, torej le nekaj dni po podpisu najemne pogodbe s stanovanjskim skladom, ki je bila sklenjena 19. maja.

Dokument, ki smo ga dobili, je bil anonimiziran, tako da nismo mogli sami preveriti zadeve, a so nam na stanovanjskem skladu potrdili, da navedbe v njej držijo. "Po podatkih priloženega ZK izpiska in zemljiške knjige je dotična fizična oseba postala na podlagi prodajne pogodbe zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine primerne za bivanje šele po vložitvi prijave na javni razpis in ne pred vloženo ali popolno prijavo," so nam povedali in dodali, da zato podatka, da je lastnik primerne nepremičnine, upravičeno ni navedel v vlogi.

Predznamba lastninske pravice je bila sicer v zemljiško knjigo vpisana že 22. aprila lani. 

Uveljavljal je, da prvič rešuje stanovanjski problem

"Uveljavljanje prednosti prvega reševanja ni obvezno in se zanj odloči vsak prijavitelj prostovoljno, če želi to prednost uveljavljati. Dotični prijavitelj je podal izjavo IZJ in prednost uveljavljal," so nam povedali na stanovanjskem skladu.

O tem, da je kupil hišo, najemnik ni dolžan obvestiti stanovanjskega sklada. "Najemnik je sklenil pogodbo za najem po javnem razpisu za tržni najem. Obveščanje o pridobitvi nepremičnin primernih za bivanje po vloženi prijavi oziroma sklenjeni najemni pogodbi ni zakonska, razpisna ali pogodbena obveznost in o tem ni treba obveščati Stanovanjskega sklada RS," pravijo. Dejanska najemnina na trgu je sicer bistveno višja od tržne najemnine, ki jo plačujejo najemniki stanovajskega sklada, kot smo navedli v uvodu je ta najemnik stanovanje nameraval oddati v podnajem za 400 evrov višjo najemnino od te, ki jo plačuje skladu. 

Če najemnik v času, ko ima v najemu stanovanje, kupi hišo ali stanovanje, to ni razlog za odpoved najemnega razmerja, če ima še vedno stalno prebivališče v stanovanju, za katerega je sklenjena najemna pogodba, so nam še pojasnili na stanoanjskem skladu. 

Dodali so še, da so bila na javnem razpisu za oddajo stanovanj v soseski Novo Brdo v Ljubljani stanovanja dodeljena tudi prosilcem, ki niso uveljavljali prednosti prvega reševanja stanovanjskega vprašanja. Koliko jih je bilo, pa niso pojasnili, je pa na razpisu izviselo ogromno prijaviteljev, ki so prav tako prvič reševali stanovanjski problem.

janez.zalaznik@styria-media.si