"Državni zbor naj ustavi vse zakonodajne postopke, katerih učinki na javne izdatke niso vključeni v obstoječe proračunske okvire," poziva Fiskalni svet.

"V dneh, ko vlada opravlja le še tekoče posle, je v Državnem zboru na pobudo posameznih poslancev v postopku 49 zakonskih predlogov, od katerih jih ima 24 neposredne finančne učinke. Sprejetje vseh predlogov bi lahko po naših ocenah (podobno tudi po ocenah Ministrstva za finance) v naslednjih šestih letih povzročilo za okoli 4 milijarde evrov višje javne izdatke, v povprečju je to slaba 2 odstotka BDP letno," na nevarnosti zadnjih dni mandata vlade in poslancev opozarja Fiskalni svet.

Če bi bili zakoni sprejeti, bi se morali dodatno zadolžiti ali dvigniti davke. Število zakonskih predlogov se je v primerjavi s februarjem sicer občutno namnožilo, kar 15 več jih je zdaj. 

To je prehitevanje po desni, ustaviti jih je treba, če ne drugače z vetom

"Mnogi od zakonodajnih predlogov upravičeno naslavljajo realne probleme. Vendar je potrebno vse vidike porabe javnih sredstev vključiti v proračunske okvire, ki temeljijo na zakoniti politični odločitvi o prioritetah in strukturi javne porabe in ki upoštevajo največji možni obseg javnih izdatkov za zagotavljanje vzdržnega stanja javnih financ na srednji rok. Če poslanci Državnega zbora v času do vzpostavitve nove vlade potrdijo katerega od predlaganih zakonov, s tem podelijo neupravičeno postopkovno prednost določenemu interesu pred vsemi ostalimi. Zato je sprejemanje zakonov s finančnimi učinki v tem času ne le tvegano z vidika javnofinančne vzdržnosti, temveč tudi etično nesprejemljivo," razlagajo člani fiskalnega sveta.

Fiskalni svet zato poslance priporoča, naj ne sprejemajo zakonov z javnofinančnimi učinki, ki še niso vključeni v proračunske okvire, če se to zgodi pa državnemu svetu predlagajo, naj njihovo uveljavitev preprečijo z vetom.

dezurni@zurnal24.si