Da bi v Slovenijo privabili novo delovno silo, novela zakona o dohodnini uvaja novo davčno olajšavo za visoko kvalificirane kadre v starosti do 40 let, ki bi se v Slovenijo vrnili po dveh letih dela oz. študija v tujini ali pa so tu zaposleni tuji državljani. Ob pogoju dvakratnika povprečne plače bodo pet let po prihodu v Slovenijo deležni znižane dohodnine v višini sedem odstotkov bruto plače.

Spodbujanju zaposlovanja nove delovne sile v Sloveniji je namenjena tudi odprava pogoja, da mora zavezanec za letno odmero dohodnine za nerezidente dokazati, da dohodki, doseženi v Sloveniji, v njegovi državi niso obdavčeni.

Vlada želi tudi spodbuditi lastništvo zaposlenih v podjetjih, zato je v novelo zakona zapisala dve rešitvi. Prva je preložitev obdavčitve nagrad za zaposlene v zagonskih podjetjih na kasnejše obdobje, druga pa spremembe pri obdavčitvi nagrajevanja delavcev z delnicami na način, da se zmanjša strošek za delodajalca.

Zapečatena usoda normirancev, opozicija ostro proti

Na precejšnje nasprotovanje opozicije je naletela zaostritev pogojev za obdavčitev dohodkov iz dejavnosti po sistemu normiranih odhodkov. Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance se bo znižala s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50.000 na 30.000 evrov. Hkrati je za prve predvideno zvišanje meje za uveljavljanje 80-odstotnih normiranih stroškov na 60.000 evrov, za druge pa ohranitev pri 12.500 evrov.

Med preostalimi določbami novele zakona o dohodnini so še možnost prenašanja neizkoriščenih olajšav za digitalni in zeleni prehod v naslednjih pet zaporednih let, podaljšanje ukrepa ničelne bonitete za električne avtomobile v naslednjih pet let in nato njeno postopno zviševanje ter omejitev pokrivanja davčnih izgub na pet let. Subvencije za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (t.i. OMD plačila) pa vnovič ne bodo obdavčene z dohodnino.

Novelo zakona o davčnem postopku je vlada pripravila z namenom uresničitve odločbe ustavnega sodišča v zvezi s pravnimi posledicami nedovoljenega davčnega izogibanja. Poleg tega je vanjo vključila še nekatere druge spremembe, predvsem s ciljem odprave administrativnih ovir in povečanja učinkovitosti pobiranja davkov.

Z novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin se upravno poenostavljajo določene faze postopka določanja modelov vrednotenja nepremičnin. Med drugim se ukinja poskusni izračun posplošene vrednosti nepremičnin, prav tako pa tudi pošiljanje pisnih potrdil iz evidence vrednotenja njihovim lastnikom ob vsaki novi določitvi modelov vrednotenja.

V skladu z novelo bodo lastniki nepremičnin pisno obvestilo o vrednosti njihovih nepremičnin prejeli le še enkrat, to je do konca leta 2025. Nato se bodo lahko s temi podatki seznanili z vpogledom v javno dostopno evidenco prek spleta, manj veščim pa bodo tudi v prihodnje na podlagi zahteve podatki še vedno na voljo tudi v pisni obliki.

Namen novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV) je prenos dveh evropskih direktiv v slovensko zakonodajo, in sicer naj bi se malim podjetjem olajšalo čezmejno poslovanje ter zvišal prag za obvezno identifikacijo in obračunavanje DDV s 50.000 na 60.000 evrov letnega prometa. Poleg tega se uvaja možnost skupne identifikacije za namene DDV več davčnih zavezancev.

Hkrati se bo z novelo zakona DDV za pijače z dodanim sladkorjem in sladili zvišal z znižane 9,5-odstotne na splošno stopnjo, to je 22 odstotkov.

Med bistvenimi novostmi novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb so omejitev prenašanja davčnih izgub na pet prihodnjih let, možnost prenosa neizkoriščenega dela olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod v pet let po letu investicije ter črtanje posebne opcijske ureditve za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Z novelo zakona o davčnem potrjevanju računov pa se ureja sistem sporočanja podatkov o prodaji blaga in storitev preko avtomatov Finančni upravi RS. Poročati bo treba tako o prodaji prek avtomatov za prodajo storitev, za kar se je doslej izdajalo račune, kot tudi prek avtomatov za prodajo blaga, za kar doslej računov ni bilo treba izdajati.

Prvih pet novel zakonov bo uveljavljenih 1. januarja 2025, leto pozneje pa se bo začela uporabljati tudi novela zakona o davčnem potrjevanju računov.

dezurni@styria-media.si