Kultura. Zasebni galeristi se lahko potegujejo za 110.000 evrov javnega denarja. Na ministrstvu za kulturo (MK) pravijo, da želijo z razpisom pritegniti zasebni kapital, "zato alternativa, da ta sredstva namenimo javnim zbirkam, ni smiselna". Poudarjajo razliko med državnimi galerijami, ki bi morale odkupovati le ključna dela za zgodovino umetnosti, in nastajanjem zasebnih zbirk, "ki omogočajo delo in preživetje večjemu številu likovnih umetnikov".

Muzeji ne morejo kupiti

Moderna galerija je v zadnjih treh letih odkupila 13 del domačih avtorjev, nekaj so jih dobili kot poklon. Opozarjajo, da je situacija kritična: "Ker z MK ni zagotovljenih dovolj sredstev za načrtno dopolnjevanje nacionalnih zbirk z deli relevantnih umetnikov, predvsem s področja sodobne umetnosti, v zbirkah nacionalnega pomena nastajajo vrzeli, ki jih je na ta način skoraj nemogoče zapolniti." MK je lani za tak odkup namenilo 109.000, letos pa 140.000 evrov.

Umetniški trg v hudi krizi

"O razvitosti zasebnega trga umetnin v Sloveniji v zadnjih letih, odkar je ekonomska kriza vse hujša, ne moremo govoriti," opozarja Arne Brejc iz Galerije Equrna, ki je bila pred 30 leti prva zasebna galerija v Jugoslaviji. Na MK razvoj zasebnega trga postavljajo za eno od prioritet: "Treba je spodbuditi zasebna vlaganja v kulturo, kar bo posledično izboljšalo tudi položaj ustvarjalcev in zmanjšalo njihovo odvisnost od javnih sredstev." V društvu samostojnih kulturnih ustvarjalcev Asociacija načeloma pozdravljajo logiko razpisa. Moti pa jih retorika MK, "da se namreč preveč glasno razglaša, kaj vse bodo tovrstni pilotni projekti z zelo majhnim vložkom in močno negotovimi rezultati uredili, dejansko pa tudi po besedah ministrstva ne vemo niti tega, ali bodo sploh delovali."

Zbiratelji največja skrivnost

"S tem razpisom bo MK v nekaj letih dobilo vpogled v delovanje trga: koliko je zbirateljev in kdo so, kakšna in čigava umetniška dela se prodajajo, po kakšni ceni ter v kakšnem obsegu," meni Brejc. "Vedeti moramo, da so zbiratelji najbolj varovana skrivnost vsake profesionalne galerije, zato bo odločitev po odkrivanju imen zbirateljev ministrstvu treba dobro pretehtati," dodaja. Na MK opozarjajo na problem sive ekonomije, saj umetniki dela prodajajo iz ateljejev. Brejc meni, da je tega malo: "Realnost je taka, da večina likovnih umetnikov, ki se ukvarjajo zgolj z umetniško dejavnostjo, in galerij danes živi skrajno skromno."

Denar je nujen za sejme

Razpis ponuja 60.000 evrov za predstavitve domačih umetnikov na tujih sejmih in 50.000 evrov za formiranje zasebnih zbirk. Brejc meni, da je to nujno, "ker nobena galerija pri nas sama ne more zbrati toliko sredstev (10.000–20.000 evrov na sejem), da bi lahko mednarodno predstavljala in promovirala sodobno slovensko likovno produkcijo." Dodaja, da bi bilo smiselno spet uvesti davčne olajšave za podjetja, ki odkupujejo umetnine, saj bi to pomagalo "umetnikom in galerijam, da bi preživeli, in spodbudilo razvoj, ki je nujen, če hočemo, da obstanemo".