Lestvica. Pri nas se lahko z najvišjimi plačami med domačimi podjetji pohvalijo državna podjetja. Tako kažejo podatki podjetja Bisnode, družbe za medije ter poslovne in bonitetne informacije, ki vodi bazo GVin; na lestvici so zbrali sto domačih podjetij, ki pri nas ustvarijo največ prihodkov.

Rešuje jih monopol

V vrhu po plačah so med domačimi podjetji predvsem energetska podjetja in loterija, med tujimi, največjimi po prodaji na slovenskem trgu, pa, kot smo v Finančniku pisali prejšnji mesec, vodijo farmacevtska in IT-podjetja.

“Menim, da plače niso toliko vezane na državno lastnino kot na tehnologijo in položaj na trgu. Gre za sektorje, kjer so tradicionalno visoke plače, kjer je tudi nekaj monopola, kjer dober položaj na trgu omogoča, da si ljudje precej samoupravno razdelijo tudi visoke plače. Je pa res, da gre hkrati za sektorje, kjer je kvalifikacijska struktura delovne sile relativno visoka,” pojasnjuje ekonomist Maks Tajnikar.

S povprečno plačo 5.242 evrov bruto na zaposlenega vodi podjetje Geoplin Ljubljana, sledita Športna loterija in Holding Slovenske elektrarne. Prvo podjetje na lestvici z najvišjo povprečno plačo na zaposlenega, ki ni državno, je Impol, kjer proizvajajo aluminijaste izdelke, na četrtem mestu. Celo mednarodno uspešno podjetje, kot je Lek, po plačah zaostaja za državnimi podjetji, za dobrih 1.500 evrov bruto pa tudi za tujimi farmacevtskimi podjetji pri nas. Povprečno slovensko bruto plačo pa za več kot tisoč evrov presegajo tudi na Delu, ki ima skoraj 2,3-milijonsko izgubo, in Luki Koper s številnimi podplačanimi podizvajalci.

Sorazmerno visoko po plačah sta tudi Hit z več kot 12-milijonsko izgubo in Telekom, ki je, predvsem na balkanskih trgih, pridelal rekorden, 235-milijonski minus.

Z mesninami ni zaslužka

Najslabše plače imajo v Celjskih mesninah (868 evrov bruto), plače pa so precej nizke tudi v trgovskih podjetjih. “V kapitalizmu je pač tako, da mora biti najprej poplačan lastnik; kar ostane, pa dobijo drugi. To nas vse žuli. Normalno je, da bi vsi želeli, da imajo delavci več,” pravi Darica Radeka, predsednica sindikata trgovine pri Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije.

V Mercatorju in Tušu so s povprečno plačo 1.015 oziroma 906 evrov bruto šele na 92. oziroma 93. mestu, medtem ko se podjetji po prodaji uvrščata v sam vrh (Mercator z 1,6 milijarde na drugo, Tuš pa s slabimi 664 milijoni na četrto mesto na lestvici). “Obseg prodaje se je sicer povečal, po drugi strani pa je kriza vplivala, da so bili trgovci prisiljeni zniževati marže, tudi zaradi konkurenčnih diskontov, ki povečujejo svoj tržni delež,” meni Ladislav Kaluža, sekretar sindikata trgovine pri zvezi svobodnih sindikatov. Kot dodaja, je vzrok za nizke plače v zelo nizkih osnovah, saj se dodatki za manj ugoden delovni čas, ki jih dobivajo prodajalci, štejejo kot del minimalne plače. “Dodatke bi morali izvzeti iz minimalne plače. To plače vleče navzdol,” dodaja sogovornik.

Mercator je tudi med največjimi zaposlovalci, skupaj s Slovenskimi železnicami (SŽ) in Pošto Slovenije. Število zaposlenih so v zadnjih treh letih najbolj povečali v Autocommerceu in podjetju Gen-I, najbolj zmanjšali pa gradbinci ter Big Bang, Semenarna Ljubljana in Livar.

SŽ med najprodajalci

Na slovenskem trgu največ proda Petrol, prodaja pa je od leta 2008 do 2010 najbolj zrasla Papir servisu. Prodajo je uspelo precej povečati tudi SŽ, čeprav imajo še vedno več kot 19-milijonsko izgubo.

“Med 20 podjetji z najvišjo prodajo v Sloveniji je opaziti prisotnost različnih panog; od proizvodnje, trgovine, finančnih storitev in telekomunikacijske dejavnosti do pridobivanja sekundarnih surovin iz odpadkov, energetike in svetovanja. Posledica izbire obdobja finančne krize je, da se v sam vrh ni uspelo uvrstiti podjetjem iz najbolj prizadetih panog, kot sta gradbeništvo in transport,” ocenjuje Saša Štivan, produktni vodja in bonitetni analitik v družbi Bisnode.