Senati invalidskih komisij I. stopnje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) so do oktobra opravili 23 kontrolnih pregledov, s katerimi znova ugotavljajo invalidnost invalidskih upokojencev. Te preglede po “uradni dolžnosti” opravljajo šele od letos, ko je začel veljati nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Delodajalci manj zatožijo

"Večina teh kontrolnih pregledov je bila opravljena na podlagi ovadb državljanov in v manjši meri delodajalcev," pojasnjuje Brane Kokot, vodja službe za odnose z javnostmi na Zpizu. Dodaja, da podatkov o tem, kakšen je epilog teh pregledov, še nimajo, ker se bodo poročila za letos pripravljala v začetku naslednjega leta, poleg tega pa večina postopkov še traja, ker na primer zavarovanci še niso predložili medicinske dokumentacije, ker odločba še ni bila izdana kljub podanemu izvedenskemu mnenju, ker še vedno teče pritožbeni postopek in podobno.

Zakon Zpizu daje možnost, da kateregakoli invalidskega upokojenca kadarkoli pokliče na kontrolni pregled, na katerem znova ugotavljajo stanje invalidnosti. Če na tem ugotovijo, da invalidski upokojenec lahko opravlja delo, lahko izgubi pokojnino, in sicer s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe, pravi nov zakon. Na Zpizu pa dodajajo, da sicer takemu invalidsko pokojnino izplačujejo, "dokler mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, če se v 30 dneh po prejemu odločbe o prenehanju pravice prijavi pri zavodu za zaposlovanje".

Znajo pretentati komisijo

Anka Tominšek, podpredsednica osrednjeslovenske zveze društev upokojencev in predsednica skupščine Zpiza, opozarja, da so bili nadzori mogoči že prej, ampak šele od letos velja, da ga lahko zavod opravi kadarkoli, ne le takrat, ko je določen v izvedenskem mnenju. "Ta nadzor smo zahtevali, ker so posamezniki dobili I. kategorijo invalidnosti na tak ali drugačen način, ker znajo nastopati pred komisijo in simulirati svoje stanje. Večkrat sem poslušala o fizičnih delavcih v invalidski upokojitvi, ki še vedno delajo, vozijo stroje, se 'švercajo' in se gredo sivo ekonomijo. Iz lastnih izkušenj sodnega varstva se spomnim, da so kar trije specialisti podali mnenje, da je moški invalid I. kategorije, pa je potem komaj dobil III. kategorijo. To potem javnost zazna in se o tem govori, zato smo predlagali ukrepe, da bi take ljudi ujeli," pravi Tominškova, ki je vsem svetovala, da če vedo za tak primer, naj to prijavijo, saj inšpektorjev ni dovolj.

Goljufajo zaradi sistema

Da država vse več preverja in išče goljufe, ne le invalidskih upokojencev, ampak tudi najemnike neprofitnih stanovanj in kršitelje davčnih predpisov, je po njenem mnenju posledica finančne krize. Za to pa krivi tudi krizo zavesti: "Zavest v Sloveniji je na nuli; v tujini je zavest, kaj moraš državi dati in prijaviti, na popolnoma drugi ravni, ker se zavedajo, da od države tudi nekaj dobijo. Mi smo dovolili to goljufanje, če ga ne bi, te krize sploh ne bi bilo."

Ekonomist Matej Lahovnik pa pravi, da je težava tudi ta, da Slovenija leži v južnem sredozemskem pasu, kjer je siva ekonomija nacionalni šport, in da se s podobnimi težavami spopadajo tudi v Grčiji, Italiji, Španiji in na Portugalskem, v Skandinaviji pa ne: "Razlog je tudi zgodovinski, ker so morali biti narodi, ki so šli na sever, precej bolj solidarni in povezani, da so lahko v težkih naravnih razmerah preživeli, sredozemski narodi pa so navajeni na to, da čakajo, kaj jim bo padlo z neba oziroma drevesa."

Dodaja, da so sredozemske države razvile tudi obsežen, a neučinkovit javni birokratski aparat, ki mora zdaj, ko je kriza, upravičiti svoj obstoj z večjim nadzorom, čeprav bi morali storiti obratno, in sicer poenostaviti predpise, da bi potrebovali manj nadzora. "Morali bi tudi znižati davke, ker se potem ljudje ne bi ukvarjali s tem, kako se čemu izogniti. Podjetnik bi dal cesarju, kar je cesarjevega, če je cesar preveč pogolten, pa vsi iščejo načine, kako se temu izogniti," sklene Lahovnik.