Predstavniki Urada za okrevanje in odpornost so na novinarski konferenci spregovorili o prilagoditvi načrta za okrevanje in odpornost, potem ko je država ostala brez 286 milijonov sredstev s strani Evropske komisije. S prvotno načrtovane 1,777 milijarde evrov je Slovenija zdaj pri 1,491 milijarde evrov. Razlog: manj sredstev bo zaradi ugodnejših makroekonomskih razmer v pokoronskem letu. "Ne pozabite, da gre za izhodiščni seznam," so poudarili na Ministrstvu za finance (MF), pod katerega spada omenjeni urad. 

Pri trajnostni prenovi stavb bo zdaj za ta namen namesto 86 milijonov na voljo 20 milijonov manj. Podobno bo pri zmanjšanju poplavne ogroženosti, digitalizaciji železniške in cestne infrastrukture, pri sofinanciranju raziskovalno-inovacijskih projektov, je danes še pred novinarsko konferenco poročal portal MMC. Natančen seznam izhodiščnega krčenja sredstev bo objavljen še danes, so zagotovili na MF. 

"Ker se je treba odpovedati 286 milijonom evrov naložb, so se ti mejniki in cilji, ki so povezani s temi naložbami, ustrezno prilagodili. Pri tem pa je še vedno treba zasledovati cilj, da je vsaj 40 odstotkov načrta za okrevanje in odpornost obarvanega zeleno in 20 odstotkov povezanega z digitalnimi cilji, zato je bil tudi nabor teh projektov omejen," opozorila državna sekretarka na MF Saša Jazbec. Dodala je, da je predvidena časovnica za zaključek projektov sredina 2026. 

"Vlada je pozvala resorje, da pripravijo tiste projekte, ki v predvideni časovnici ne bodo izvedeni in na ta način je bil oblikovan seznam, ki se ga bo dokončno uskladilo z javnostmi in Evropsko komisijo. Pri tem poudarjamo, da bo vlada za tiste projekte, ki bodo izpadli, ampak so pomembni za okrevanje in odpornost države, iskala alternativne vire financiranja," je podrčtala državna sekretarka. 

Vlada prečrtala gradnjo novega URI Soča ter novo medicinsko fakulteto

Vlada bi iz načrta za okrevanje rada izločila gradnjo novega univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, ker projekt ne bi bil pravočasno dokončan, izključila bi tudi gradnjo nove medicinske fakultete, je poročal MMC. Kot je dodal direktor Josip Mihalic, bo velik del sredstev skrčen tudi pri naložbah za dolgotrajne oskrbe. 

Pri MMC še dodajajo, da bi se vlada odpovedala petmilijonskemu razpisu za naložbe v povečanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu. Med primeri projektov, ki so vključeni v seznam, so tudi krčenja sredstev za nadgradnjo lokomotiv z dodano opremo ter protipoplavni ukrepi. "Ta vsebina naj bi bila naslovljena v kasnejšem obdobju. Iskalo se bo alternativne vire financiranj," je poudaril Mihalic in obenem prečrtal še projekt inštituta za hrano. V ta seznam krčenja nepovratnih sredstev naj bi tudi naslovili področje ozelenitve izobraževalne infrastrukture v Sloveniji, je še dodal. 

Zakaj črtanja?

"Ne govorimo o tem, ali je to prioriteten projekt ali ne za državo, ampak govorimo o tem, da je verjetno tveganje precej visoko, da bi se ta projekt izvedel v tem programskem obdobju mehanizma," je pojasnil Josip Mihalic, direktor urada za okrevanje in odpornost pri finančnem ministrstvu. Razložil je tudi, zakaj so se odločili, da v izhodiščnem načrtu prečrtajo tudi URI Soča. "Pri tem projektu je ključen razlog, da trenutno poteka sodni spor glede zemljišča, kar vpliva na izvedljivost v predvidenih rokih, ki so zapisani v načrtu," je dodal in izrazil bojazen, da projekt ne bi bil zaključen v predvidenem roku. 

Za vse izpadle projekte se bodo iskali alternativni finančni viri, so poudarili v uradu. Torej črtanje s tega seznama ne pomeni, da sredstev s strani države ne bo. Pri izvajanju projektov je treba paziti, da so vse reforme in naložbe zaključene do sredine 2026, so poudarili na MF. 

"Do 30. aprila letos moramo države članice Evropski komisiji posredovati prilagojene, prenovljene načrte za okrevanje in odpornost. Treba je dodati peto poglavje, ki se imenuje REPowerEU, se pravi cilj tega poglavja je postati energetsko neodvisen od ruskih energentov in pospešiti zeleni prehod s povečanjem rabe obnovljivih virov energije, z izboljšanjem energetske učinkovitosti in pa s pospešitvijo prehoda na promet brez emisij. Za to peto poglavje, ki vključuje dve reformi s štirih področjih, je državi na voljo dodatnih 122 milijonov evrov," je izpostavila Saša Jazbec. 

Eden od načrtov Slovenije je tudi ta, da bo poskusila zamakniti roke za izvedbo nekaterih reform. Izpostavili so, da zamikanje rokov ne pomeni tudi neizplačila sredstev, pač pa le to, da bodo sredstva s strani Evropske komisije prišla kasneje.