Na ministrstvu za notranje zadeve že dlje časa napovedujejo, da bodo "v kratkem" ponovili razpis za trajno preselitev okoli 20 beguncev iz Turčije, ki že imajo priznan status. A tako kot je v negotovosti sporazum med Evropsko unijo in Turčijo, v skladu s katerim bi Slovenija begunce sprejela, še vedno ni povsem jasno tudi kaj se bo zgodilo s slovenskim sprejemom beguncev.

Pomoč sta se že pred več tedni sicer ponudili dve nevladni organizaciji, ki bi ob primerni, tudi finančni, podpori s strani države oziroma Evropske unije, nase prevzele skrb za integracijo in namestitev beguncev s kriznih žarišč. "Na zadnjem sestanku nam na ministrstvu za notranje zadeve niso niti pojasnili, ali razpis sploh bo," nam je pojasnil koordinator za pomoč beguncev na Slovenski Karitas Danilo Jesenik, iz česar je sklepati, da ministrstvo njihova ponudba ne zanima kaj dosti.

Na ministrstvu za notranje zadeve nam na vprašanja o morebitnem novem razpisu niso odgovorili, je pa Nina Gregori, direktorica direktorata za migracije in integracijo, pred slabim mesecem poudarila, da država razmišlja, da bi trajno premestitev ogroženih izvedla s pomočjo kakšne druge evropske države članice, ki je to že počela, na primer Nizozemske.

Namestitev v župnišča bi sofinancirala celo nemška Karitas

"Mi smo zaenkrat pripravljeni namestiti do 20 beguncev in zanje poskrbeti," je še pojasnil Jesenik in navedel, da so v Ljubljani, Mariboru in Celju že izbrali tudi možnost namestitve v objektih Slovenske Karitas, s čimer so se strinjali tudi krajani. Najprej je bilo sicer v igri celo pet lokacij, a skupnosti povsod z načrtovano pomočjo niso soglašale.

Program, ki bi trajal 40 tednov, bi v sodelovanju s Slovensko Karitas financirala celo nemška Karitas, a le ob pogoju, da bi dobili tudi nekaj evropskih sredstev preko razpisa ministrstva za notranje zadeve. "V primeru, da bi sami pripeljali begunce in zanje poskrbeli, do teh sredstev ne bi bili upravičeni," je še zatrdil Jesenik. 

Pomoč je državi je tudi formalno ponudila tudi RKC, ki bi soglašala z načrtom, da po zapolnitvi kapacitet država begunce namesti v državne ustanove, potem pa tudi v cerkvene ustanove, recimo opuščena župnišča in samostane.

Namestitve za begunce v zasebne namestitve sicer še vedno išče tudi ministrstvo za javno upravo, kamor pa bi namestili posameznike šele po pridobitvi statusa begunce oziroma subsidiarne zaščite.

barbara.erzen@zurnal24.si

Na nagradno igro se prijavite TUKAJ.