Zaradi nerazumno dolgega reševanja sodnih postopkov sta dva slovenska državljana danes prejela po dva tisoč evrov odškodnine. Konec lanskega leta jima jo je prisodilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki je ugotovilo, da so jima slovenska sodišča med skoraj desetletnim pravdanjem kršila pravico do sojenja v razumnem roku.

Že skoraj devet tisoč

Še dobrih dva tisoč evrov odškodnine je šlo iz proračuna državljanu, ki je z državo sklenil poravnavo in umaknil pritožbo, ki jo je na ESČP vložil proti Sloveniji. Tudi njemu so sodišča sodni spor reševala več let.

V začetku marca pa bo treba plačati še tri tisoč evrov dvema pritožnikoma, ki jima je država iz istega razloga priznala odškodnino. Pri tem sta oba umaknila pritožbo na sodišču v Strasbourgu.

Iskanje odgovornosti

Vrhovno sodišče napoveduje, da bo začelo ostreje preverjati razloge za tako dolgo trajanje postopkov, ugotoviti želijo tudi, ali so za to krivi sodniki, ki postopek vodijo. Sodišča naj bi namreč še vedno reševala šest primerov, ki so jih začela reševati pred več kot 30 leti. “To so predvsem zadeve na področju dedovanja, kjer se lahko ista zadeva vnovič odpre tudi po več desetletjih zaradi na novo najdenega premoženja ali dedičev. Pogost razlog za obuditev zapuščinskih postopkov je v zadnjih letih tudi denacionalizacija. Med takšnimi nerešenimi pa so tudi različne pravdne gospodarske zadeve, vezane na spore s podjetji iz nekdanjih republik Jugoslavije. Tu pogosto rešitev pred sodiščem ni bila mogoča ali pa so stranke vprašanje rešile na drugačen način in zato v postopku niso bile aktivne,” razloge za nerešene zadeve opisujejo na vrhovnem sodišču.

Hkrati napovedujejo ostrejši nadzor nad vsemi sodnimi postopki, ki jih sodišča rešujejo več kot dve leti. Do nedavnega so namreč nadzor nad delom sodnikov večinoma zahtevale le stranke v postopkih. Letos pa nameravajo sodišča rešiti “vse starejše nerešene zadeve, ki so objektivno rešljive”.

Oproščena po 15 letih

Sredi prejšnjega tedna je na primer ljubljansko sodišče oprostilo dva mladeniča, ki ju je tožilstvo že leta 1997 obtožilo izsiljevanja. A sta oba prvič pred sodnika stopila šele pred dnevi, ko so policisti enega izmed njiju po večletnem iskanju izsledili v tujini in ga izročili Sloveniji. Tožilstvo je obtožbe zoper dvojico po 15-letnem kazenskem postopku umaknilo.

Dobrih 1.700 kazenskih postopkov, starejših od dveh let, je sicer na ljubljanskem sodišču ostalo nerešenih ob koncu leta 2008. “V kazenskih postopkih se zastoji najpogosteje dogajajo zaradi nedosegljivosti obdolžencev, čeprav je sodišče izvedlo vse ukrepe za zagotovitev navzočnosti. Ko postopek dlje časa stoji zaradi izdane tiralice za obdolžencem, ki pa še ni bila izvedena,” kot razlog za to navajajo na vrhovnem sodišču. Ne želijo pa niti vnaprej napovedovati, kako dolgo bodo vsi ti nerešeni postopki še trajali. “Ker niti ni mogoče odgovoriti, kdaj bodo našli iskanega po tiralici oziroma kdaj se bo pojavil nov dedič ali premoženje. Iz istega razloga se lahko zgodi, da bo naslednje leto, povsem nepredvidljivo, teh nerešenih zadev nenadoma več,” dodajajo na sodišču.