Foto: Žurnal24 Marko Gašparin

Toda oprostite, temu ni tako. Slovenske avtoceste so v svoji večini nezmožne požreti količino prometa, ker niso bile ustrezno načrtovane. Ker manjka tretji pas. Ne čez pet let, ne čez dve leti, ne jutri, pred desetimi leti. Seveda sta najbolj problematični štajerska in primorska avtocesta, kjer med tednom praktično ne mine dan, da ne bi poročali o zastojih. A dobro, recimo, da se jim ob prometnih konicah res ne moremo izogniti. Toda ni vedno tako.

Kot rojeni Primorec zelo dobro poznam problematiko primorske avtoceste, saj se z njo srečujem že 15 let. In tudi zaradi tega imam kakšen siv las več! Nedelje s Primorske proti Ljubljani so živa katastrofa, nevredne plačila vinjete, kar se je – preizkušeno na lastni koži – izkazalo na primer tudi na praznični dan 1. novembra. Pa nazadnje – ob moji sicer zaradi že travmatičnih izkušenj na primorski avtocesti v zadnjem času redki poti proti Obali – minuli konec tedna, pa se temperature na Obali sploh še niso povzpele nad 20 stopinj Celzija. Popotovanje od Ljubljane do Kopra se je začelo z obvestilom o kolonah med Brezovico in Vrhniko, istočasno pa je že vse stalo na lokalni cesti. Ko smo se prebili mimo Vrhnike, pa je pred Uncem sledilo novo zaviranje iz 120 km/h na 20. A dobro, ob koncu dneva sem ugotovil, da sem imel kar srečo. Ko sem se ob 17. uri vračal v Ljubljano, je namreč na nasprotni strani proti Primorski bila "cela štala", domnevno zaradi dela na cesti, ki je bilo očitno časovno spet vrhunsko načrtovano. Tako da so vozniki stali v večkilometrski koloni. Pa med njimi ni bilo veliko turistov, na katere se že tradicionalno rado kaže s prstom ...

Nalijmo si čistega vina. Za zastoje ne morejo biti krivi turisti niti tranzit niti prometne konice. Ker to ni nekaj, kar bi se zgodilo iz danes na jutri. To je nekaj, kar se da predvideti s precejšnjo gotovostjo in to je nekaj, na kar bi se vse naše prejšnje vlade morale bolje pripraviti. Ampak ne, raje so denar zmetale v … protihrupne ograje ter tako osrečile nekaj sto, morda pa celo tisoč posameznikov. 

Glede na to, da je Hrvaška s 1. januarjem vstopila v Schengen, se slovenskim cestam obeta še večji naval tujih avtomobilov v poletni sezoni. 

Smilijo se mi ljudje, ki živijo v Logatcu. Tako blizu Ljubljane, a tako daleč. Ko se s Primorske pripelješ mimo bencinske črpalke na Lomu in zagledaš tablo 23 kilometrov, si rečeš, oh, samo še dobrih 10 minut do Ljubljane. No, seveda, potem pa že čez nekaj sto metrov kalvarija, ki se lahko vleče pol ure, uro, ali dve. Odvisno od tega, kako se tam zgoraj poklopijo zvezde. Primorska avtocesta vsaj do izvoza Logatec potrebuje tri pasove. Najmanj tri, najpametneje bi bilo seveda v eni sapi narediti štiripasovnico do Vrhnike, kar glede na teren in infrastrukturo res ne bi smelo biti preveč zahtevno. 

Gospod premier, Robert Golob, predsednik vlade, saj ste tudi sam Primorec. Saj se tudi sami vozite po primorski avtocesti, mar ne opazite, kakšna "štala" je? In še večja bo, ker je Hrvaška z januarjem stopila v Schengen. Verjamem, da ste ob prevzemu funkcije premierja urgentno morali reševati veliko drugih področij, a vendarle imate za to v svoji ekipi ministre, vaše prve pomočnike, ki bi se morali ekspresno lotiti vseh večjih problematik. In slaba prometna infrastruktura je zagotovo ena tistih, ki je predolgo "na čakanju". Znova in znova, iz vlade v vlado.

Bog ne daj, da bo Dars sredi poletne sezone, kot je tako rad počel v preteklih letih, načrtoval kakšna obsežnejša dela na primorski avtocesti. Čakajočim ne preostane nič kaj dosti, saj se tudi obvoz hitro "zabije", tako da so običajno računice, ali se splača na lokalno cesto ali ne, zaman. Lahko si le pojejo Kreslinovo Cesto, seveda z malce prirejenim besedilom: "Dolga, dolga je cesta s Primorske do mesta."