Če ne bi živeli v Sloveniji in torej njenem pravosodnem sistemu, bi rekli, saj ni res. Tako pa je: kalvarija 58-letnega semiškega pivovarja Zemirja Begića zaradi proizvodnje piva Mery Jane, ki je vsebovala ekstrakt indijske konoplje, se je začela leta 1998, njegove tožbe in pritožbe pa je v nadaljevanju, da ne omenjamo okrožnih in upravnih sodišč, kar petkrat obravnavalo višje, trikrat vrhovno in dvakrat ustavno sodišče. Po četrt stoletja se je pravda spet znašla na okrožnem sodišču v Novem mestu, vendar tokrat v Begićev prid, odškodnina mu je priznana, določiti je treba le njeno višino. Ni pa nujno, da ne bo sledila pritožba višje državne odvetnice...

Foto: D. M. Zemir Begić Pivo se je naučil variti v Libiji

Begić ima za seboj barvito življenjsko zgodbo. Še v času nekdanje skupne države je bil glavni kuhar v Libiji, kjer so jugoslovanska podjetja gradila tovarno vojaških letal, to je bilo v času Moamerja el Gadafija in gibanja neuvrščenih, in tam se je naučil variti pivo.

Po vrnitvi v Semič je odprl gostilno, ki so ji rekli kar Džamija, a ves čas je v njem tlela želja po odprtju lastne mikropivovarne, dandanašnji so bolj znane kot craft pivovarne. Očitno je bil pred svojim časom, razmišljal je o dimljenem pivu in se v okviru svojega podjetja Izbor, d.o.o., odločil za proizvodnjo Mery Jane. Ta je bila v resnici njegovo običajno pivo Gusar z dodanim ekstraktom kanabisa, uvoženega iz Avstrije in Švice, recept je celo patentiral. In tukaj se je zataknilo.

Manj THC kot v kosteh zlata

Oktobra 1998 je zdravstvena inšpektorica iz Novega mesta ugotovila, da bi lahko ekstrakt vseboval opojne snovi, in sledila je ustna odločba o prepovedi proizvodnje. Vsebnost THC je nekaj tednov kasneje potrdil tudi center za kriminalistično-tehnične preiskave. Begić je prejel pisno inšpekcijsko odločbo, da v pivo ne sme dodajati sestavin Cannabis sativa L.

Foto: D. M. Borut Škerlj Vse je razumljivo, če bi ekstrakt vseboval konkretno količino konoplje. Vendar je ni. Begićev pooblaščenec, odvetnik Borut Škerlj, nam je včeraj zatrdil, da je bil v pijači "zanemarljiv delež THC, minus ena na deveto potenco. To je manj, kot imamo v kosteh zlata". Begić ima seveda svoje argumente, a prejkone pretehtajo naslednji, povsem nepristranski: ministrstvo za zdravje je septembra 1999 izdalo obvestilo, da podjetje Izbor lahko nadaljuje s proizvodnjo in prodajo piva Mery Jane. Zdravstveni inšpektorat, ki je to prepovedal, pa, menda ni treba poudarjati, spada pod isto ministrstvo.

Prodan na dražbi

V vsej tej kolobociji, kjer birokratska leva roka ni vedela, kaj dela desna, je Begićeva pivovarna leta 2004 – ko je bil ustavljen tudi inšpekcijski nadzor in postopek proti njemu –  propadla. Njegova nepremičnina, stanovanjska hiša in pivovarna sta bili v istem sklopu, sta bili prodani na dražbi, proizvodno linijo je prodal sam, da bi iztržil višjo ceno. Poplačati je moral namreč posojila in subvencijo, ki jo je od države dobil za zaposlitev devetih delavcev, pa jih ni mogel realizirati.

Ne bo obupal

Ker je mesečno rento mogoče zahtevati samo za primer smrti, hude poškodbe ali okvare zdravja, lahko Begić pri sodnici Ireni Matekovič upa samo na povrnitev škode za izgubljeni zaslužek. Toda tega bo težko oceniti, je postalo razvidno iz včerajšnjih izpovedi profesorjev ljubljanske biotehniške fakultete, dr. Aleša Kuharja in dr. Tomaža Požrla, ki sta izdelala skupno izvedensko mnenje.

Razsojanje se bo nadaljevalo, vprašanje pa je, koliko bo Zemir Begić na koncu iztržil od zahtevane odškodnine. V mislih ima vnovičen zagon pivovarne.