Zasebniki. “Delimo usodo javnih šol. Država nam bo zmanjšala denar za plače. Nimamo denarja, s katerim bi lahko pokrili izpad sredstev. To je prepovedano z zakonom, saj moramo učiteljem zagotavljati enake pogoje, kot so v javnih šolah,” pojasnjuje direktor Zavoda svetega Stanislava Roman Globokar. Noben izmed 17 zasebnih zavodov, ki jim izobraževalne programe sofinancira država, pa še vedno ne ve, kolikšno bo zmanjšanje sredstev zaradi varčevanja.

Ministrstvo še računa

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) pravijo, da je financiranje za vse urejeno enako: “Vsi ukrepi za javne šole v enakem obsegu zadevajo tudi zasebne, kar posledično pomeni zmanjšan obseg sofinanciranja.” Čeprav je bil varčevalni paket že potrjen v državnem zboru, na MIZKŠ zaradi referendumske pobude točnih izračunov še vedno nimajo. “Ne nazadnje predstavlja zasebno šolstvo majhen delež,” dodajajo. Od vseh sredstev, ki jih država nameni za financiranje osnovnega, srednjega in glasbenega izobraževanja, jih zasebniki prejmejo okoli odstotek.

Cerkvene ne bodo izjeme

Država je lani cerkvenim šolskim institucijam za izvajanje programa plačala dobrih devet milijonov evrov. “Kjer so programi financirani delno, preostanek krijejo starši. Od septembra bomo v osnovni šoli denimo zaračunavali šolnino v največji višini 60 evrov,” pravi Globokar. Na MIZKŠ pa pravijo, da financiranje prispevkov za socialno varnost verskih uslužbencev, ki naj bi ga zmanjšali za okoli 20 odstotkov, s financiranjem zasebnih šol, ki so v lasti verskih skupnosti, sicer nima neposredne povezave.

Proti padcu kakovosti

“V javnih šolah ne podpiramo, da država sofinancira zasebne, a ker gre za zagotavljanje pluralnosti, je smiselno, da jih deloma vseeno podpirajo,” pravi predsednik združenja ravnateljev Milan Rejc. Meni, da bo osiromašenje javnega šolstva na dolgi rok privedlo do padca kakovosti: “Kdor bo imel denar, bo otroka vpisal v zasebno šolo.” Iztok Kordiš, direktor zasebne waldorfske šole, ki jo sofinancira država, pa je prepričan, da gre pri pogovoru o javnem in zasebnem šolstvu za umeten konflikt. “Pogovarjati se moramo o kakovostni pedagogiki in sodelovati. Manj financiranja pa lahko vpliva na padec kakovosti pri vseh,” je prepričan.

Financiranje zasebnih šol?

• Cerkvene. Država financira osem cerkvenih šolskih ustanov: štiri gimnazije in eno osnovno šolo. Nekaterim financirajo še dejavnosti glasbenih šol in dijaških domov.

• Preostale. Država financira še dve srednji, dve osnovni, dve višji in osem glasbenih šol.

• Odstotek. Večina je financirana v 85 odstotkih. Tri gimnazije, dve višji in ena osnovna šola so financirane stoodstotno.

Komentar avtorice o tej problematiki si preberite tukaj.