"Oblak ne pomeni, da bomo imeli na enem mestu en velikanski računalnik, pač pa bomo računalnike, ki jih imamo po ministrstvih in organih v sestavi (nekatere agencije imajo recimo zelo zmogljive naprave), bomo povezali med sabo in bodo logično tvorile oblak," pojasnjuje minister za javno upravo Boris Koprivnikar.

Matjaž B. Jurič, predstojnik laboratorija za integracijo informacijskih sistemov z ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko poudarja, da je računalniška infrastruktura organizirana v računalniških oblak trenutno najučinkovitejši način, ki zagotavlja najboljšo izkoriščenost posameznih komponent, prav tako pa najnižje stroške (in potreben trud) za delovanje in vzdrževanje. 

Poenostavljeno, zdaj vsak izvajalec, ki ga najame državna insitucija, rešitev postavi s svojim orodjem, ki ga pozna samo on, zato je država praktično povsem odvisna od proizvajalca in njegovega orodja. Odslej ekskluzivnih pogodb ne bo več, zagotavljajo na MJU, vzpostaviti namreč načrtutjejo odprte standarde z javno strukturo podatkov in predpisano varnostno shemo. 

"Možnost zlorab podatkov je manjša kot zdaj"

Možnosti zlorab so zelo majhne, zagotavlja Jurič: "Računalniški oblak, ki ga načrtuje država, bo zasebni oblak, kar pomeni, da bo deloval pod okriljem ministrstev, ki ga bodo tudi vzdrževala in upravljala. To pomeni tudi, da bodo podatki ostali v Sloveniji na strežnikih, ki bodo poganjali oblak. V tem smislu je varnost podatkov vsaj enaka, v večini primerov pa boljša od klasičnih strežniških rešitev, možnosti za zlorabe pa so praviloma manjše." 

"Investicija 14 milijonov evrov, letni prihranek 25 milijonov evrov"

Vlada bo letos za izdelavo oblaka namenila okoli 14 milijonov evrov. "Na srečo smo še ujeli vlak za evropska sredstva, tako da bo osnovna infrastruktura bo financirana s tem. Kljub temu ciljamo na osem milijonov evrov prihranka. V naslednjih letih pa pričakujemo četrtinski prihranek – zdaj gre za državno informatiko okoli sto milijonov evrov letno, v prihodnje načrtujemo, da bomo porabili 75 milijonov evrov," obljublja Koprivnikar. 

Strokovnjaki pa dodajajo, da so prihranki stroškov ob selitvi v oblak med 30 in 55 odstotkov. "Razlogov za to je več. Na primer, zaradi boljše izkoriščenosti strojne in programske opreme potrebuje računalniških oblak manjše število strežnikov, skupno manj licenc za operacijske sisteme, aplikacije in drugo, kot če bi uporabljali klasične strežnike, razpršene po posameznih ministrstvih. Zaradi centraliziranega delovanja in vzdrževanja se prihrani pri stroških upravljanja. Zaradi avtomatizacije postopkov se prihrani tudi pri opravilih, kot so nadgradnje, posodobitve ter tudi sama dobava računalniških virov v obliki storitev. Vse to lahko nadgradite še z avtomatizacijo procesov in še bi lahko našteval," pojasnjuje Jurič. 

Več denarja pojde za razvoj

Na ministrstvu za javno upravo poudarjajo, da država zdaj na področju informacijske tehnologije kar 83 odstotkov denarja porabi za vzdrževanje in le 17 odstotkov za razvoj. Odstotek načrtujejo spremeniti v prid razvoja, in doseči razmerje 50:50.

Stroka se z ministrovimi navedbami strinja, saj se po njihovem struktura dela spremeni. "Namesto, da zaposleni opravljajo rutinska opravila, povezana z zagotavljanjem delovanja in vzdrževanjem sistemov, se ti zaposleni raje usmerijo v 'miselna' opravila, torej v razvoj novih e-storitev, razvoj boljših, bolj učinkovitih aplikacij in drugih inovacij. S tem dosežemo, da ob istih ali celo zmanjšanih stroških za IT, sistemi delujejo bolje oziroma bolj učinkovito, hkrati pa se spodbudi in pospeši razvoj," je prepričan Jurič.