“Država je padla na izpitu” – tako je odnos vlade oziroma pristojnega ministrstva za delo, družino in socialne zadeve do neurejenega grobišča Barbara rov v Hudi jami strnil zgodovinar Mitja Ferenc, ki je bil v letih 1990–2004 član vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.

Ostanke žrejo črvi
“Odločitev o izgradnji kostnice v rovu je bila napačna, kajti posmrtni ostanki razpadajo in bodo razpadali ne glede na to, ali bodo na lesenih ali jeklenih stalažah v kostnici. Te posmrtne ostanke žrejo črvi, to se vidi tudi na fotografijah,” je kritičen Ferenc, ki danes zvečer v Cankarjevem domu (CD) skupaj s Pavlom Jamnikom in Mehmedalijo Alićem predstavlja knjigo Huda Jama – Skrito za enajstimi pregradami.

“Odločitev je bila s strokovnega, moralnega in civilizacijskega vidika nepravilna,” pravi Ferenc, ki meni tudi, da bi bilo treba ostanke iz rudnika iznesti v celoti in ne samo v manjšem delu, kakor se je zgodilo. “V kostnici, ki so jo priredili v rovu, ni mogoča hramba posmrtnih ostankov, tudi če bi se to delalo,” nadaljuje in dodaja: “Če se država ni odločila zavarovati ostankov, bi morala vsaj v neki obliki zavarovati rov – da se ne bi zrušile tiste bariere, ki so bile narejene, da bi prišli do posmrtnih ostankov. Če se to ne bo zgodilo v najkrajšem možnem času, se bo naredila še večja škoda, kot je kadarkoli bila,” opozarja in nadaljuje: “Četudi so se odločili, da ne bodo iznesli vseh posmrtnih ostankov, je nedostojno, da ti še vedno ležijo na površini jaška.”

Pravica imeti grob
Temeljna pravica sorodnikov imeti in obiskovati grob svojcev, za katere mislijo, da so končali v jami, ne bo izpolnjena; svojci v nasprotju s civilizacijskimi normami ne bodo imeli pravice prižigati sveč in položiti cvetja, sklene Ferenc.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve smo zaprosili za odziv na Ferenčeve kritike, a ga do zaključka redakcije nismo prejeli.