Nezakonito premoženje. "Zakonodaja, ki naj bi zagotavljala odvzem premoženja nezakonitega izvora, je v ustavni presoji in zelo verjetno je, da je ne bo prestala," razmišlja odvetnik Danijel Starman. Poleg tega je prepričan, da bo Slovenija na ta račun izterjala izjemno malo.

Sam predlaga, da bi država sklenila poravnavo z vsemi tistimi, ki so si v obdobju tranzicije (od leta 1991 do konca leta 2011) z zlorabo oblasti oziroma položaja ali na druge načine pridobili nesorazmerno veliko premoženje. Sogovornik pojasnjuje, da bi se morali vsi, ki se jim je v tem obdobju premoženje na netransparenten način povečalo za več kot 2,46 milijona (več kot 10.000 evrov na mesec), večjemu delu svojega imetja odreči, v zameno pa ne bi bili kazensko preganjani.

Za okrepitev nadzora

Bojan Dobovšek s fakultete za varnostne vede na drugi strani opozarja, da se s tovrstnimi poravnavami tvega nova koruptivna ravnanja ob pomanjkljivem nadzoru. Edino pravo rešitev vidi v transparentni ekonomiji in učinkovitem nadzoru. "Pri nas so bili v zakonodajnem smislu storjeni prvi koraki, medtem ko so ponekod v tujini z urejanjem tega področja bolj pohiteli," meni Dobovšek in dodaja: "Pri odkrivanju kaznivih dejanj, za katerimi stojijo politične in gospodarske elite, ki se okoriščajo na račun lukenj v sistemu, je potrebno sodelovanje različnih ustanov, od klasičnih, kot sta policija in tožilstvo, do davčnih ter drugih nadzornih mehanizmov." Kazenski postopek je pri tem manj učinkovit, zato je med drugim trend v vzpostavljanju mešanih kazensko-civilnih postopkov, pri katerih se uporablja obrnjeno dokazno breme. Gre za to, da mora osumljenec dokazovati, od kod izvira njegovo premoženje (medtem ko je v klasičnih kazenskih postopkih to naloga organov pregona).

Tri vložene tožbe

Državni zbor je nedavno sprejel novelo zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki na podlagi suma storitve kaznivega dejanja omogoča, da se tožilec odloči za uvedbo finančne preiskave, v kateri ugotavlja, ali obstaja nesorazmerje med vrednostjo premoženja in porabo določene osebe ter njenimi zakonitimi in obdavčenimi prihodki oziroma viri.

Specializirano državno tožilstvo je do zdaj vložilo tri tožbe za odvzem premoženja: v primeru osumljenega preprodajalca mamil iz Portoroža in dveh domnevnih zvodniških parov iz okolice Kopra in Maribora v skupni višini nekaj manj kot štiri milijone evrov.

Obenem so v finančnih preiskavah, ki naj bi po nekaterih informacijah vključevale tudi Igorja Bavčarja, Boška Šrota in Janeza Janšo, zavarovali skupno 230 milijonov evrov premoženja sumljivega izvora. "V nasprotju s pričakovanji je dejavnost tožilstva na tem področju skromna, kar je predvsem posledica slabe zakonodaje," je kritičen odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, ki je sicer med drugim zagovornik 
Boška Šrota.

• Preberite tudi komentar: Vse se vrača, vse se plača.