Od omenjenega nekaj več kot 1,4 milijona evrov, kolikor jih je država letos namenila za financiranje prispevkov duhovnikov, je največ denarja prejela Katoliška cerkev. 

To so tudi vsa sredstva, ki jih država nameni verskim skupnostim za financiranje njihove verskih dejavnosti. Druga sredstva lahko verske skupnosti dobijo preko javnih razpisov, na katerih pa morajo kandidirati enako kot vsi ostali.

Denar dobijo tudi za financiranje svojih šol

Del denarja lahko pridobijo tudi za financiranje svojih zasebnih šol, če te izpolnjujejo predpisana merila in izvajajo javni šolski program. Za zdaj ima zasebne šole, ki izvajajo javni program, le Katoliška cerkev, in sicer sedem od 17 zasebnih šol, kolikor jih imamo v Sloveniji.

Od 13,7 milijona evrov, kolikor jih je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport letos namenilo za vse zasebne šole, so katoliške zasebne šole letos prejele 9,3 milijona evrov. Od tega je največ prejel Zavod sv. Stanislava, v okviru katerega delujejo klasična škofijska gimnazija, osnovna in glasbena šola, in sicer nekaj manj kot 3,8 milijona evrov.

V. d. ravnatelja Simon Feštanj poudarja, da je denar, ki ga dobijo, namenjen za plače učiteljev in materialne stroške, medtem ko mora stroške samega vzdrževanja prostorov, elektrike, kurjave in podobno kriti ustanovitelj sam. V tem smislu so po njegovih besedah zasebne srednje šole za državo cenejše od državnih, saj mora pri slednjih vse stroške pokriti država.

Oproščeni davka od darov vernikov

Na drugi strani so verske skupnosti dolžne plačevati davke. Med drugim morajo plačevati nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (razen za objekte, ki jim služijo za versko dejavnost) in pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest. Davek plačajo tudi, če izvajajo dobičkonosno dejavnost, podjetja, ki jih ustanovi verska skupnost, pa so davčno izenačena z ostalimi podjetji. So pa verske skupnosti oproščene plačila davka od darov vernikov. Pri slednjem so kot pravne osebe zasebnega prava izenačene z društvi, organizacijami in zavodi.

Osnova za državno financiranje prispevkov duhovnikom verskih skupnosti predstavlja zakon o verski svobodi. Ta je ob sprejetju leta 2007 določal, da država duhovnikom krije prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje od osnove, ki je določena najmanj v višini 60 odstotkov povprečne mesečne plače, a je maja 2012 sprejeti zakon za uravnoteženje javnih financ omenjeni odstotek znižal na 48.