“Pričakoval bi, da bi bila državna uprava pozitiven zgled ustrezne uporabe instituta plačanega pripravništva, vendar je očitno tudi ta postal žrtev krize,” pravi Goran Lukić iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Izpostavlja predvsem sporno volontersko pripravništvo.

Vodita policija in vojska

Pripravništvo omogoča zakon o delovnih razmerjih, ki, če obvelja prvotni predlog vlade, v tem delu ostaja nespremenjen tudi po reformi trga dela. Dopušča plačano in neplačano pripravništvo. Leta 2010 je na ministrstvih in njihovih organih v sestavi delalo 459 pripravnikov, leto pozneje 186. Predlani je največ pripravnikov zaposlovala policija. Od 201 pripravnika jih je bilo 188 kandidatov za policiste, 169 se jih je po koncu pripravništva zaposlilo. Veliko jih dela tudi na generalštabu Slovenske vojske; letos 24, lani 90, predlani pa 101. Na obrambnem ministrstvu pravijo, da so dela, ki jih opravljajo, določena z individualnim programom usposabljanja “in niso dela, ki bi jih opravljali študenti”.

Davke pobirajo zastonj

Število plačanih pripravnikov upada. Na ministrstvu za zunanje zadeve je bilo pred dvema letoma 16 pripravnikov, danes je le eden. Na ministrstvu za delo je zaposlen en pripravnik, predlani jih je bilo 11. Na finančnem ministrstvu pripravnikov nimajo več, predlani so jih imeli devet. Po drugi strani pa, opozarja Lukić, raste število volonterjev. Med ministrstvi trenutno delajo le na pravosodnem. Na Davčni upravi Republike Slovenije (Durs) pripravnikov pred dvema letoma ni bilo, danes pa jih tam zastonj dela 42. Letos so štiri po končanem usposabljanju zaposlili za nedoločen, enega pa za določen čas.

Delajo, a nimajo za kruh

Volonterjem Durs plačuje le zdravstveno zavarovanje. “V skladu s programom pripravništva krožijo po vseh enotah in zelo dobro spoznajo delovna področja s poudarkom na usposabljanju,” pravijo na Dursu. Priznavajo, da delo vključuje naloge, ki so jih nekoč opravljali študenti. Za pripravnike iščejo ljudi z univerzitetno izobrazbo, predvsem pravnike. Lukić opozarja, da je volontersko pripravništvo sporno, ker volonterjem “ne zagotavlja osnovnih sredstev za preživetje”. Izpostavlja pogosto pomanjkljivo mentorstvo: “Dostikrat zgodi, da pripravnike uporabijo zgolj kot golo administrativno pomoč.” To pa ni namen pripravništva kot časa, “ko se oseba s pomočjo mentorja uvaja v različne strokovne naloge,” še opozarja.

Tudi v EU zastonj

Pripravništva so razširjena tudi v bruseljskih institucijah. Študenti delajo nekaj mesecev, ponekod brezplačno, drugje dobijo med tisoč in tisoč 500 evri.

“Dejstvo, da praksa ni plačana, predstavlja določeno oviro. Življenje v Bruslju zna biti precej drago, predvsem kar se tiče stanovanj,” pravi študentka Nina, ki opravlja dvomesečno neplačano prakso. “To dojemam kot investicijo v svoje znanje in sebe. Nekaj je pač treba storiti za boljšo zaposljivost,” pojasnjuje. Diplomantom so na voljo bolje plačana pripravništva. V Evropski investicijski banki za leto ali dve leti ponujajo tri tisoč evrov na mesec, podobno, le da za krajši čas, v Evropski službi za zunanje delovanje.