"Družbe skupine HSE zaposlenim že vrsto let ne izplačujejo božičnice, temveč nagrado za poslovno uspešnost. Socialni dialog glede izplačila poslovne uspešnosti zaposlenim še poteka in ga do zaključka ne moremo komentirati," so nam na vprašanja, ali bodo letos izplačali božičnico, odgovorili v HSE.

Kako bodo utemeljili poslovno uspešnost, ni jasno, saj je morala država zaradi poslovne neuspešnosti HSE 5. decembra nakazati 300 milijonov evrov, do 15.decembra naj bi jih še 192. Povedano drugače, vsak prebivalec je za preživetje HSE prispeval 233 evrov, tudi upokojenci in dojenčki.

Foto: Špela Mohorič Žiga Debeljak

Ta finančna injekcija je bila nujna, ker banke HSE niso želele odobriti posojil, čeprav je za 80 odstotkov jamčila država. "Mi smo takoj po teh informacijah pristopili in vzpostavili stike s HSE, se pogosto sestali, temeljito analizirali, proučili situacijo skupaj z njimi in na podlagi projekcij denarnih tokov, ki jih je skupina HSE pripravila, ugotovili, da bodo imeli v decembru do približno 500 milijonov evrov primanjkljajev, ki jih sami iz lastnih virov in iz virov, ki jih lahko pridobijo od poslovnih bank, ne morejo financirati," je na seji parlamentarnega odbora za nadzor javnih financ pojasnil prvi mož Slovenskega državnega holdinga Žiga Debeljak.

Skupina HSE je imela ob koncu lanskega leta 3203 zaposlene. Če bi jim tako kot lani izplačali približno tisoč evrov nagrade za poslovno uspešnost, bi to stalo 3,2 milijona evrov.

"Prihajamo iz obdobja, ko je bilo že dlje časa, več let obdobje nizkih cen in HSE, skupina HSE se je spopadala s tem, da so proizvodni stroški cele skupine praktično na nivoju tržnih cen, poslovanje HSE je bilo zato nekje blizu nule oziroma ni ni imela dovolj sredstev, da bi lahko predčasno odplačevala kredite oziroma ostale obveznosti in zato je bil tudi velik pritisk na samo racionalizacijo poslovanja. To je imelo tudi kasneje določene posledice, predvsem v Premogovniku Velenje. Ko so se cene na trgu pričele dvigati, pred dobrim letom in pol ali dvema, so se takratna poslovodstva odločila, da nekoliko pospešijo to prodajo lastne proizvodnje, ker so nekako domnevali, da se pride v področje cen, ki bodo omogočale normalno poslovanje skupine HSE. Tako je bilo do konca lanskega leta prodano približno 90 % proizvodnje iz hidroelektrarn in praktično vsa proizvodnja iz termoelektrarn," je na seji komisije za nadzor javnih finance pojasnil Tomaž Štokelj, novi generalni direktor HSE, ki je položaj prevzel novembra letos. Ta odločitev njegovih predhodnikov, da se večina elektrike proda vnaprej, se je izkazala za usodno.

Elektrike, ki je bila vnaprej prodana, zaradi majhne količine dežja niso proizvedli, da so jo kupcem dostavili, pa so jo morali po astronomskih cenah kupovati na trgu. Ves denar od prodaje elektrike iz hidroelektrarn so tako zapravili za dokupovanje manjkajoče elektrike. 

Foto: Saša Despot Slovenija 03.06.2013, stavba HSE na kopreski ulici 92 v Ljubljani, novinarska ko

"Proizvodnja v hidroelektrarnah je kar 32 % nižja od planirane. Istočasno je tudi 36 % nižja od lanske proizvodnje. Seveda to je ocena do konca leta, imamo še slab mesec do konca leta, ampak nekako glede na napovedi so te cifre, se pravi, 32 % pod planom in istočasno je to najnižja proizvodnja v zadnjih 20. letih. To pomeni, da nam je na hidro proizvodnji izpadlo skoraj 1,2 teravatne ure električne energije, ki jo je bilo treba kupiti na trgu po bistveno višjih cenah, ker so cene na trgu medtem zrasle in privedlo do tega, da praktično ves denar, ki je bil prej pridobljen s prodajo 90 %, ni samo, da je izpadlo še teh 10 %, ki se je planirala prodaja kratkoročno, ampak da na koncu je bilo potrebno letos kupovati nadomestno energijo, ki je bila že prodana … Seveda, na trgu je bilo treba kupovati pa po bistveno višjih cenah, 400, 500 in več evrov in to je privedlo do tega, da praktično z vidika hidro je ves denar, ki je bil prej dobljen za teh 90 % prodaje, je bilo potem treba bilo nameniti za nakup dodatne proizvodnje za to, kar je teh 1,2 teravatne ure. In, se pravi, nekih prihodkov iz vidika tega na trgu ni bilo," je pojasnil Štokelj.

Potem je prišlo še do težav v Premogovniku Velenje, ki koplje premog, ki ga kuri Termoelektrarna Šoštanj. "V drugi polovici leta so se pa začele težave v Premogovniku Velenje. Prišlo je najprej do stebrnega udara, potem pa še do stisnitve enega od dveh odkopov, kar je imelo za posledico, da bo izkop premoga v Premogovniku Velenje bistveno nižji od planiranega. Posledično bo pa tudi proizvodnja Termoelektrarne Šoštanj 20 % pod planom. Verjetno ste že vsi seznanjeni, da je Blok 6 stal od 14. oktobra do tega ponedeljka, v ponedeljek smo ga ponovno zagnali. Taka odločitev je bila nujno potrebna za to, da zagotovimo dovolj premoga za naj najbolj hladne zimske mesece, takrat, ko se tudi predvideva največje težave lahko v elektroenergetskem sistemu po celi Evropi in zato smo pač za varčevanje s premogom morali elektrarno zaustaviti. Vmes smo pa ogrevanje v Šaleški dolini zagotavljali z dvema plinskima blokoma, ki sta delovala delno na kurilno olje, delno na plin in tudi to je imelo svoje finančne posledice. Če govorimo o denarju, govorimo o efektu približno 300 milijonov evrov nižji izpada prihodkov iz naslova hidroelektrarn in manjše proizvodnje hidroelektrarn in približno 170 milijonov izpada prihodka iz naslova nižje proizvodnje Termoelektrarne Šoštanj. Skupaj, skratka efekt 470 milijonov negativnega vpliva na letošnje poslovanje," je pojasnil Štokelj.

Dodatna težava pa je, da je treba pri trgovanju z elektriko zaradi visokih cen in visokega nihanja cen za kritje zagotavljati veliko denarja, tudi po sto ali več milijonov, tega denarja pa jim, kot smo že omenili, banke niso bile pripravljene posoditi.

dezurni@styria-media.si