"Obseg vseh davčnih dolgov, ki so vir prihodkov državnega proračuna je okoli 221.000 eurov. Takšnih davčnih zavezancev je približno 13.900. Glede na to, da vse fizične osebe, ki so dolžniki do državnega proračuna, ne bodo upravičeni do odpisa dolga po tem zakonu, bo dejanski finančni učinek na državni proračun lahko še nižji," so zapisali na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) in dodali, da bodo posledice zakona na državni proračun zanemarljive. 

Ali bodo dolgove odpisali, je odvisno od dobre volje upnikov

Hkrati poudarjajo, da so predlog pripravili z namenom, da socialno ogroženim pomagajo tako, da se jim odpiše dolgove, ki izvirajo iz stroškov gospodinjstva oziroma rednih življenjskih stroškov. 

Foto: Saša Despot Anja Kopač Mrak

"Pri tem želi vlada zagotoviti pogoje, da ne bodo še dodatno obremenjeni upniki, ki bodo dolgove odpisali, kot tudi dolžniki," so predlog zakona pospremili na ministrstvu, ki ga vodi Anja Kopač Mrak. 

Socialno ogroženi lahko zaprosijo le za odpis terjatev, ki so starejše od enega leta in ne presegajo 50 evrov. 

Za odpis pa se kvalificirajo prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka ter določeni prejemniki otroškega dodatka. 

Zakon bo veljal le za tiste upnike, torej večinoma podjetja, ki bodo prostovoljno pristopili k sporazumu. Če ne morete plačati položnic za elektriko, vodo ali telekomunikacijske storitve, boste morali izvajalca prepričati, da vam dolgove odpiše.

"Predlagatelj zakona želi zasledovati načelo prostovoljnosti in družbene odgovornosti, s čimer bodo lahko pravne osebe kot upniki prispevale k boljšemu stanju v družbi in pripomogle k reševanju družbenih problemov," pravijo na MDDSZ.

Podjetja: "Uporabniki so dolžni svoje obveznosti poravnati"

"V splošnem lahko ocenimo, da so v smislu neplačanih obveznosti problemi s plačilno nedisciplino vsa leta primerljivo enaki. Uporabnike pozivamo, da se v primeru težav obrnejo na nas - vsak zahtevek vedno obravnavamo individualno in če je le mogoče, skupaj z njimi najdemo ugodno rešitev," pravijo na Simobilu, ki je imel konec lanskega leta odprtih 214 tisoč računov, starejših od 90 dni, kar predstavlja za več kot 22 milijonov evrov odprtih terjatev. 

"Občasno prejmemo tudi prošnje za odpis dolgov, vendar so uporabniki dolžni svoje obveznosti poravnati. Terjatev odpišemo samo v specifičnih primerih, kot so izbris podjetja, stečaj, osebni stečaj, prisilna poravnava in pa zaključek sodnega postopka," dodajajo. 

"Skupna vrednost terjatev gospodinjskih odjemalcev starejših od 90 dni znaša približno 30 tisoč evrov. Med postopkom redne izterjave dolgov ne odpisujemo nikomur. Dolgovani znesek odpišemo samo v primeru, ko je tudi sodna izterjava neuspešna," so odločni v Elektru Ljubljana.

Foto: Boštjan Tacol Števec za elektriko Podobno politiko glede odpisa dolgov imajo v Energiji plus Elektra Maribor. To storijo šele, ko so v skladu z zakonodajo izčrpana vsa pravna sredstva, ki so na voljo za poplačilo dolga. "Na letni ravni odpišemo za približno do 400.000 EUR neizterljivih terjatev, kjer so izčrpane vse možnosti za poplačilo in bi nadaljnji postopki predstavljali samo še dodaten strošek za podjetje. V tej vrednosti so zajeti tudi odpisi na podlagi zaključenih osebnih stečajev ter stečajev podjetij," pravijo.

V Telekomu podatkov o neplačnikov nočejo razkriti, so nam pa povedali, da se v skrajnih primerih ob predložitvi ustreznih dokazil že zdaj poslužujejo tudi odpisov iz socialnih razlogov. 

Na RTV Slovenija pa s plačilom prispevka za več kot 180 dni zamuja pet odstotkov naročnikov. 

Malo verjetno je torej, da se bodo podjetja zaradi nove zakonodaje bolj pogosto odločala za odpise dolgov. 

V občinah mora sodelovanje pri odpisu dolga potrditi občinski svet

 Tudi finančni učinek na občinske proračune – če bodo občine pristale ne odpis dolgov – bo minimalen, zagotavlja vlada. Učinek je odvisen od odločitev, ki jih bodo v zvezi z odpisom davčnega dolga sprejemali občinski sveti, zato ga vnaprej ni mogoče oceniti. 

"Ob predpostavki, da občine odpišejo posamične dolgove fizičnih oseb do 50 eurov (pri čemer predlog zakona za občine sicer ne določa limita), celoten dolg fizičnih oseb (dolgovi do 50 eurov) do občinskih proračunov iz naslova javnofinančnih obveznosti znaša okoli 99.000 eurov. Če upoštevamo, da ne bodo vse občine pristopile k sporazumu, niti ne bodo vse fizične osebe mogle uporabiti možnosti odpisa, ker ne bodo izpolnjevale pogojev, ocenjujemo, da bo učinek minimalen," pojasnjujejo na MDDSZ. 

Če je dolg posledica neplačila vrtca oziroma šolske prehrane v osnovnih šolah, dogovor o odpisu dolga, po predhodnem soglasju župana k odpisu, skleneta dolžnik in vrtec oziroma osnovna šola. 

Foto: IFP ljubljana21.08.08, otroci pri jedi, vrtec jelka, glavarjeva ulica, ljubljana, fo

dezurni@zurnal24.si