Z odloki za najbolj onesnažena območja s trdimi delci, ki jih je država zaradi grožnje s sankcijami le sprejela lani, naj bi izboljšali stanje zraka na vsaj evropsko določeno raven. Po letu dni se je stanje nekoliko izboljšalo, a ne zaradi številnih izvedenih ukrepov. Predlani je agencija za okolje prekomerno onesnaženje s trdimi delci PM10 izmerila v sedmih občinah (Maribor, Celje, Murska Sobota, Trbovlje, Zagorje, Novo mesto in Črna na Koroškem), letos le v dveh – Zagorju ob Savi in Celju. Mejne koncentracije, ki so v enem letu lahko presežene največ 35 krat, so v Zagorju zaznali 38 krat, v Celju pa 41 krat.

Razlog za izboljšanje? Toplo leto

V Celju pravijo, da so svoje ukrepe izvajali v skladu z načrtom, ki kot kratkoročne ukrepe predvideva predvsem obveščanje občanov in pa dodeljevanje subvencij za vgrajevanje oziroma zamenjavo ogrevalnih naprav. Podobno so začeli tudi v Zagorju ob Savi, kjer pa so izpostavili, da jih podatki nekoliko čudijo, saj se je "raven onesnaženja v preostalih občinah zmanjšala predvsem zaradi izredno toplega leta in posledično manjšega kurjenja v individualnih kuriščih". Matej Drobež iz občine Zagorje ob Savi pravi, da je merilna točka pri njih postavljena neposredno ob prometni cesti, zato so meritve morda nekoliko nereferenčne, manjše število ogrevalnih dni in posledično izpustov trdih delcev, pa bi se moralo poznati tudi pri njih.

Država dvignila roke

V skladu z načrtom se občine večjih projektov, ki naj bi dejansko vplivali na manjšo raven onasneževanja, še niso lotile. Drobež tu s prstom pokaže tudi proti državi: "Kljub vsem naporom, ki jih zasavske občine vlagamo v izboljšanje kakovosti zraka, se pričakuje in je nujno za dosego cilja, da tudi pristojni organi države izpolnijo svoj del zavez,ki so bile dane ob sprejemanju odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Zasavja."

Prav tako se je spremenil dogovor glede subvencij prek Ekosklada. Drobež je izpostavil, da so na koncu omejili subvencije tudi tistim, ki živijo ob daljinskem ogrevanju ali plinovodu. Za priključitev na to vrsto ogrevanja pa ni bilo na voljo subvencij. "Država je rekla, da bo te ukrepe peljala, tu pogrešamo sodelovanje s strani države. Da smo sprejeli načrte je bilo nujno, ampak praktično nič od ukrepov, kar je bilo vezano na državo se ni uresničilo."

Morebitni novi ukrepi znani čez eno leto

Iz začetnih osnutkov, ki so predvidevali celo zapiranje cest in zmanjšanje hitrosti, so se ukrepi, ki so ostali v načrtih, bistveno omilili. V grobem naj bi po zdaj sprejetem načrtu izvajali predvsem zamenjavo individualnih kurišč in spodbujali uporabo javnega potniškega prometa. Za zajezitev trdih delcev iz individualnih kurišč, ki so pozimi največji onasnaževalec, pa naj bi država celo popolnoma prepovedala kurjenje premoga v gospodinjstvih. Agencija za okolje pa bo učinke ukrepov spremljala, nato pa bodo konec letošnjega leta morebiti predlagali še nove ukrepe.