Slovenija se je na meji s Hrvaško ogradila z nekaj manj kot 200 kilometri rezilne žice, panelnimi ograjami in ponekod celo z masivnimi vrati, pri čemer lastništvo zemlje pri ograjevanju niti ni bilo pomembno. Država je lastnikom nato za vse "nevšečnosti" obljubila odškodnino tudi za nazaj.
Podatkov o številu lastnikov zemljišč, kjer stojijo kilometri ovir, na notranjem ministrstvu v tem trenutku naj ne bi imeli. Iz gradiv ministra s konca lanskega leta pa je mogoče razbrati, da so takrat ovire stale na približno 20.000 parcelah, ki so v lasti okoli 2.000 lastnikov (podatki o solastnikih niso všteti). Po nam dostopnih podatkov se število postavljenih ovir od takrat ni več zmanjševalo, ampak povečevalo. Število kilometrov ni bilo bistveno manjše konec leta 2016, za katero bo država izplačevala odškodnine.
A vsaj po številu vloženih vlog - rok za oddajo vloge za leto 2015 in 2016 se je iztekel minuli mesec - je mogoče sklepati, da vsi lastniki še zdaleč ne bodo prejeli odškodnine. Do 11. julija so upravne enote namreč prejele le 148 vlog za uveljavljanje nadomestila zaradi otežene rabe zemljišča.
Ograja z odškodninami na čelu do leta 2028?
Država je predlogu zakona določila tudi oceno za izplačilo odškodnin vse do leta 2028 in do takrat naj bi država lastnikom zemljišč predvidoma skupno izplačala 2,6 milijona evrov. Ko skupni znesek razdrobimo, je ta vse prej kot visok.
Za pozidana zemljišča uredba predvideva, da bodo lastniki prejeli 0,3 evra na kvadratni meter, za vodna in neplodna zemljišča pa 0,025 evra. Pri kmetijskih in gozdnih zemljiščih bo višina odškodnine odvisna od bonitetne ocene zemljišča oziroma proizvodno sposobnostjo, ki jo bodo pomnožili s koeficientom 0,006 evra na kvadratni meter.
Preračunano - lastnik zemljišča z bonitetno oceno 10 bi za dva kilometra postavljene ograje prejel 600 evrov odškodnine. Za pozidana zemljišča bi odškodnina znašala 30 evrov za 20 metrov. Nižje odškodnine so predvidene za vodna in neplodna zemljišča. Njihovi lastniki bi denimo za dva kilometra ograje prejeli 250 evrov odškodnine, za 20 metrov ograje pa 2,5 evra.
Lastniki zemljišč so do nadomestila upravičeni sorazmerno glede na število dni v letu, ko je bila redna raba zemljišč otežena. Nadomestila pa morajo upravičenci zahtevati na upravnih enotah vsako leto znova. Za leto 2017 bo vloge mogoče oddati do 1. marca 2018.
Odškodnine med ograjenimi državami sicer niso nič novega. Na Madžarskem se je vlada odločila za enkratno nadomestilo, poleg tega pa država lastnikom plačuje tudi uporabnino v višini med 160 in 170 forintov za kvadratni meter - preračunano gre za nekaj več kot pol evra. Na avstrijskem notranjem ministrstvu nam na vprašanje o višini odškodnine niso odgovorili.