Sistem dodeljevanja otroških dodatkov v tej državi je povsem zmeden. Če je otrok rojen med januarjem in marcem, se štejejo dohodki družine iz predpreteklega leta.

Če je otrok rojen med aprilom in decembrom, pa se upoštevajo dohodki iz preteklega leta, prav tako, če eden od staršev ostane brez dohodka. A če cela družina ostane brez dohodkov, se ne bo štelo ne preteklo ne predpreteklo leto, pač pa tekoče leto. Pa razumi, kdo more. 

Gre za sistem, ki najbolj prebrisanim državljanom omogoča, da kalkulirajo, kdaj se jim bolj izplača oddati vlogo za dodatek. Takšna ureditev, ki temelji na večletnih zamikih upoštevanja dohodkov, pa je tudi povsem nepravična. Država se namreč s svojimi zapoznelimi odzivi vede kot crknjen konj; ljudem, ki so danes v stiski, daje denar čez dve leti, ko v stiski morda ne bodo več. Komu zadostuje taka tolažba čez dve leti, če so lonci prazni tukaj in zdaj?  

Elastično. Nič ni videti, da bi država kaj delala na tem, da bi pod drobnogled za raznovrstne transferje vzela realno stanje v denarnicah državljanov vsaj vsake tri mesece. Bi pa lahko vsaj socialne delavke, ki delijo pomoč, bile bolj elastične.

Če že imamo sistem, mora biti vsaj za vse enak, ne pa da so očki in mamice odvisni od dobre volje delavk na centrih za socialno delo. Nekatere jih namreč opozorijo, da bi se jim morda izplačalo oddati prošnjo za dodatek en mesec pozneje, druge so pa pač tiho. Mi ne bomo!