"Gospodarska kriza je številne ženske pripeljala v tak položaj, da ne iščejo pomoči, temveč ostajajo v nasilnih odnosih. To je zelo značilno za ženske, ki so ekonomsko odvisne od nasilneža," ob začetku mednarodnih dni boja proti nasilju nad ženskami pravi Dalida Horvat, strokovna vodja programa SOS telefon.

V zadnjih letih je število klicev na SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja upadlo.

Največ nasilja v družini

Leta 2004 je bilo povprečno 18 klicev na SOS telefon na dan. Po letu 2008, ko je na dan klicalo povprečno 15 ljudi, pa je število začelo še upadati. Lani je SOS telefon na dan poklicalo šest ljudi. Najpogosteje kličejo odrasle ženske, ki so žrtve duševnega, čustvenega in drugega nasilja znotraj širše družine, pogosta sta tudi ekonomsko nasilje in nasilje na delovnem mestu.

Žrtve tudi starejše ženske

"Ženskam je vedno težje tvegati, da bi poiskale pomoč, saj ne vedo, kaj se bo potem zgodilo z njimi. V varni hiši so lahko eno leto, potem pa lahko pristanejo tudi na cesti," opozarja Horvatova. Po podatkih nevladnih organizacij je nasilje prisotno v vsaki peti slovenski družini, posiljena pa je vsaka sedma ženska. Vse več je tudi prijav nasilja nad starejšimi in invalidnimi ženskami. "Največkrat se izkaže, da so ravno ljudje, ki bi morali skrbeti za starejše in invalidne, povzročitelji nasilja," dodaja Horvatova.

V Sloveniji delujejo trije krizni centri za ženske in otroke žrtve nasilja, ki so odprti vse dni v tednu, 24 ur na dan. Bivanje v eni od varnih hiš – deluje jih 15 – na mesec stane 68 evrov, 90 za bivanje z enim otrokom in 102 evra za bivanje z dvema otrokoma. Ženskam v hudi finančni stiski plačilo bivanja urejajo v okviru njihovih finančnih zmožnosti.