Zdravniki družinke medicine, združeni v sindikat Praktik.um, ki ga vodi Igor Muževič, bodo od 1. oktobra, če vlada ne uresniči njihovih zahtev, začeli izvajati pritiske, s katerimi bodo vlado skušali prepričati v sprejem ukrepov za boljši položaj družinskih zdravnikov.

Ukrepi, ki niso stavka

"Delali bomo enako kot doslej, le da bomo še bolj pozorni na varnost bolnikov in bomo bolj spoštovali pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, kar je mogoče doseči le s povečanim številom napotitev k drugim specialistom. V danih razmerah tega v osnovnem zdravstvu sicer ne zmoremo," napoveduje Muževič. Taki ukrepi bodo po njegovih besedah bistveno podaljšali čakalne dobe: "Mogoči rešitvi sta dve: ali vlada vloži dodatnih sto milijonov v čakalne dobe ali pa brez dodatnih finančnih sredstev podpiše posebno kolektivno pogodbo za družinske zdravnike."

Zahtevajo svojo kolektivno pogodbo

Glavna zahteva družinskih zdravnikov je tako sklenitev posebne kolektivne pogodbe za družinske zdravnike. Taka pogodba bi po mnenju sindikata "pomembno pripomogla k povečanju zanimanja zdravnikov za enega najbolj ključnih poklicev v zdravstvu."

Na vladi so predlog zavrnili in pri tem vztrajajo. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je na današnji novinarski konferenci dejal, da je mogoče spreminjati in dopolnjevati že obstoječo pogodbo, nova pa ni mogoča. "Težko je pričakovati od vlade, da se bo ureditev spreminjala vsakič, ko so sindikati neenotni," pravi Koprivnikar.

Vlada odobrila enotni izhodiščni razred

Se pa vlada strinja z zahtevo sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um, da se poenoti začetno vrednotenje vseh zdravnikov ne glede na dolžino specializacije. To pomeni, da bodo tudi družinski zdravniki začeli z istim izhodiščnim razredom kot zdravniki drugih specializacij, vendar bi to plačno anomalijo uredila znotraj že veljavne kolektivne pogodbe. Vlada je v pripravi izhodišč za tarifne spremembe kolektivne pogodbe pristala tudi na poseben dodatek za zdravnike, ki delajo na ruralnih območjih.

V sindikatu zahtevajo tudi, da se uradno sprejme normativ 1200 bolnikov na ambulanto in da normativ 1500 bolnikov, ki ga predlaga vlada, ostane le srednjeročni normativ.

Ostale zahteve sindikata se nanašajo na večjo fleksibilnost delovnega časa, manj administrativnih obremenitev in dekriminalizacijo zdravniškega poklica.

dezurni@zurnal24.si