Sporazum temelji na starem meddržavnem sporazumu, ki sta ga leta 1977 podpisali Avstrija in takratna Jugoslavija, ureja pa skupno financiranje ter izvedbo širitve predora.

Državi bosta pod Karavankami zgradili še eno predorsko cev, nato pa popolnoma obnovili obstoječo predorsko cev iz leta 1991. Začetek gradnje druge predorske cevi je predviden konec leta 2017.

Avstrijci bi lahko želeli že letos

Na avstrijski strani bi lahko prvo lopato zasadili že letošnjo jesen, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Pred začetkom gradnje druge predorske cevi bo namreč treba na avtocesti pri kraju St. Jakob postaviti 350 metrov dolg most.

Stroški del so ocenjeni na 312 milijonov evrov, od tega bo Dars prevzel 150 milijonov evrov, Asfinag pa 162 milijonov evrov.

Karavanški predor je dolg 7.864 metrov: po avstrijskem državnem ozemlju ga teče 4.414 metrov, po slovenskem pa 3.449 metrov.

Predsednik uprave Darsa Matjaž Knez je po podpisu poudaril, da se bo s projektom druge cevi karavanškega predora "predvsem zagotovilo večjo prometno varnost, odpravilo pomembno ozko grlo na desetem panevropskem prometnem koridorju, zagotovilo večjo pretočnost prometa in izboljšalo možnosti za gospodarski razvoj".

Skozi Karavanke povezava EU in Turčije

Karavanški predor je pomembna čezmejna cestna prometna povezava in je za določanje jedrnega prometnega omrežja Evropske unije bistvenega pomena.

Leži na desetem koridorju, je del vseevropskega cestnega omrežja in predstavlja pomembno povezavo med državami članicami EU in povezavo med državami zahodnega Balkana in Turčije.

Druga cev bo omogočila tudi enostavnejšo sanacijo obstoječe cevi in lažje izvajanje rednih vzdrževalnih del.