Število novih vlog za odločbo o usmerjanju zaradi učnih težav, se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta v prvem tromesečju tega koledarskega leta povečalo za okoli tretjino. "Eden izmed razlogov je lahko tudi oddaja vloge za usmerjanje zaradi učnih težav učenca kot posledica spremembe načina šolanja, ki je bilo zaradi epidemioloških razmer za vse, še posebej pa za učence z učnimi težavami, specifično," pravijo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi Simona Kustec. 

Osnovne šole v letošnjem šolskem letu obiskuje 193.116 učenk in učencev, z odločbo jih je usmerjenih 14.533, kar pomeni, da ima odločbo vsak trinajsti otrok. "Zaradi načina dela šole, pouka na daljavo, so morda šole v tistem obdobju tudi težje spremljale in se osredotočale na evidentiranje morebitnih posebnih potreb učencev. Zato so morda te vloge podane z zamikom," pravijo na ministrstvu.

Ministrstvo: Zaradi pouka na daljavo se število odločb ne bi smelo povečati

Na ministrstvu pojasnjujejo, da bodo Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami še dodatno pozorne, da bodo ustrezno ločile skupino otrok z učnimi težavami od skupine otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja tudi v teh primerih. "Zato se število usmeritev otrok zaradi pouka na daljavo ne bi smelo povečevati," predvidevajo na ministrsrvu.  

Učencev z odločbo za posebne potrebe je v tem šolskem letu 7,68 odstotka, v šolskem letu 2016/17 jih je odločbo imelo 5,75 odstotka.  

Kot največja skupina otrok s posebnimi potrebami so opredeljeni otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (42 %), sledi skupina otrok z opredeljenimi več primanjkljaji, ovirami oz. motnjami (29 %). "Iz tega izhaja, da so najpogostejši razlogi za dodelitev dodatne strokovne pomoči specifične učne težave najtežjih stopenj. Že nekaj let pa spremljamo tudi visok delež otrok s sopojavljanjem več primanjkljajev, ovir oziroma motenj," pravijo na ministrstvu.

"Gre za vseživljenjske opredelitve"

Velika večina učencev, ki odločbo dobi v nižjih razredih, učno pomoč potrebuje tudi v drugi in tretji triadi. "Posebne potrebe učenca sledijo strokovno utemeljenim primanjkljajem, oviram oz. motnjam, ki praviloma niso začasne opredelitve, temveč vseživljenjske," poudarjajo na ministrstvu.

Učenca s posebnimi potrebami šola evalvira v individualiziranem programu, načrtuje in ustrezno spremlja otrokov napredek in razvoj. Šola ali starši lahko ves čas šolanja podajo zahtevo za spremembo usmeritve, če ugotovijo, da obstoječa usmeritev za učenca ni več ustrezna oziroma usmeritve ne potrebuje več.

So pa te zahteve praviloma povezane s potrebo po spremembi vrste dodatne strokovne pomoči, izvajalca dodatne strokovne pomoči, spremembe prilagoditev prostora, opreme in pripomočkov, zaradi spremembe objektivnih okoliščin, ki narekujejo npr. dodelitev spremljevalca, zmanjšanje števila otrok v oddelku ali pa učenčevi usmeritvi v zanj ustreznejši program, pravijo na ministrstvu.

Je snov preobsežna in prezahtevna? 

Starši so velikokrat mnenja, da na potrebe po odločbah vplivajo učni načrti, ki so peobsežni in predvsem v nižjih razredih, prezahtevni. "V izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo se praviloma vključujejo učenci, ki imajo dovolj sposobnosti za doseganje vzgojno izobraževalnih ciljev, hkrati pa zaradi primanjkljajev, ovir oziroma motenj potrebujejo strokovno pomoč in prilagoditve," odgovarjajo na ministrstvu. 

Za vse enaki cilji in standardi

"Ker program osnovne šole ostane nespremenjen, se otrokom s posebnimi potrebami glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje lahko prilagaja organizacija dela, način preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje, časovna razporeditev pouka ter zagotovi tudi dodatna strokovna pomoč," dodajajo. Prilagoditve izhajajo iz celovite ocene otroka in so natančno opredeljene v individualiziranem programu, ki ga pripravi strokovna skupina, skupaj z otrokom in starši. Glede na otrokov napredek se učinkovitost načrtovanih prilagoditev evalvira najmanj ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja, po potrebi še pogosteje. "Tako so v skladu s konceptom inkluzivnega izobraževanja zagotovljeni pogoji v učnem okolju za optimalen napredek otroka, pri čemer cilji v učnih načrtih in standardi znanj ostanejo enaki za vse učence."