Stroški. Samo zaradi povečane administracije bodo gospodarstveniki ob dodatnih od 82 milijonov do 114 milijonov evrov na leto, obvezni zdravstveni pregledi "malih delavcev" pa bodo vsako leto napolnili žepe zasebnega zdravstva s 15 milijoni. Gre za izračune, ki krožijo v gospodarstvu in opozarjajo na visoke stroške, ki jih bo menda povzročila uveljavitev zakona o malem delu (ZMD).

Dovolj sistematski pregled
Podrobno branje zakona kaže na to, da bo predvsem stroške zdravstvenih pregledov težko oceniti. Za študente in dijake, ki bodo opravljali dela, pri katerih ne obstaja specifično tveganje, bo namreč zadostovalo kar zdravniško potrdilo o opravljenem sistematskem pregledu, ki je tako ali tako že zdaj obvezen med šolanjem. Sicer pa bodo morale drugim študentom, upokojencem in brezposelnim zdravstveni pregled zagotoviti in plačati organizacije za posredovanje dela, pritrjujejo na ministrstvu za delo. Tudi za preventivne preglede bodo namreč dobile denar od koncesij.

Zdravniško spričevalo bo za dela, kjer ne bo specifičnih tveganj, veljalo pet let, četudi bo delavec v tem času zamenjal delodajalca. Ali je delo, ki ga bo opravljal mali delavec, tvegano, pa bo moral v izjavi o varnosti in zdravju pri delu opredeliti delodajalec pred začetkom del.