Ozadje. "Nekaj posameznikov si zaželi novo igračko in bolnišnica jo kupi," kupovanje drage medicinske opreme v Sloveniji opisuje znan zdravnik, ki v zdravstvu dela že 30 let, a ne želi biti imenovan. V Splošni bolnišnici 
(SB) Celje naj bi tako pred leti kupili sodoben in drag sterilizator, ki je nato kar zapakiran romal v klet.

Kupijo, pa ne uporabljajo
"Problem je, da se posameznikom popusti in se nato kupijo aparature, ki se sploh ne uporabljajo," priznava šef zdravstvene blagajne Samo Fakin.

Šele ob operaciji raka na prostati predsednika države Danila Türka v tujini je tudi širši javnosti pri nas postalo znano, da so v SB Celje maja kupili najsodobnejši robot za take operacije. Kupili so ga z javnimi sredstvi, vendar mimo dogovora z zdravstveno zavarovalnico, zato ta operacij na tej aparaturi ne krije.

Sporni trik z računi
So se pa v Celju nato domislili trika z računi. Zavarovalnici izdajo račun, kot da so opravili klasično operacijo raka prostate, razliko okoli dva tisoč evrov na pacienta pa pokrijejo z donacijami; do zdaj so jih v ta namen zbrali 93 tisoč evrov.

Fakin meni, da s takim prirejanjem računov “formalno ni nič narobe, odvisno od tega, kako nato to razliko pokrijejo”. Ko pa ga vprašamo, ali vendarle ni skrajno nenavadno, da je število operacij na aparaturi, kupljeni z javnim denarjem, odvisno od donacij, prizna: "To je skrajno sporno."

Izsiljevanje ZZZS
Fakin pravi, da bolnišnice, ki opremo kupijo, preden dobijo soglasje zdravstvenega sveta in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), tako zdravstveno blagajno izsiljujejo, krivi pa so sveti zavodov, ki niso usposobljeni za nadzor bolnišnic, pa tudi ministrstvo za zdravje (MZ). "To bi moralo že leta 1992 postaviti strategijo, kaj se bo v kateri bolnišnici počelo," meni Fakin.

"Če bi se bolnišnica lotila nakupa robotskega sistema po poti, kot jo je opredelil ZZZS, v Celju vsaj še nekaj let ne bi imeli robotske kirurgije," pa na kritike odgovarjajo v celjski bolnišnici.

Izgubljeni milijoni: operacijske dvorane in CT-naprave
Operacijske dvorane. "Še hujši so primeri, ko se v bolnišnici že vnaprej zgradi preveč operacijskih dvoran. Oprema ene stane pol milijona evrov. Lep primer tega je nov onkološki inštitut," pravi Fakin. Tako so pri nas operacijske dvorane namesto od osem do deset ur izkoriščene v povprečju od štiri do pet ur na dan, pravi.

Slikanja s CT. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so še leta 2008 opravili 14.361 slikanj s CT-napravo (imeli so dve), lani pa le še nekaj več kot deset tisoč. V SB Brežice, v kateri imajo sicer le en CT, pa na leto opravijo le 1.926 slikanj (podatek je za leto 2008). Povprečen CT je bil tako leta 2008 zaseden le 35-odstotno. Letni izpad bolnišnic v 2008 zaradi prostih zmogljivosti na CT-napravah znaša 28 milijonov evrov.

INTERVJU, Andrej Štular, vodja sektorja za investicije pri MZ:
"Obstajajo bistvene razlike v izkoriščenosti opreme"

Na podlagi česa bolnišnice kupujejo medicinsko opremo?

Imeti morajo strategijo razvoja, ki jo mora potrditi svet zavoda. Predvidena nabava je povezana s potrebami izvajanja zdravstvene dejavnosti, za kar zavod sklepa letne pogodbe z ZZZS.

Kje imata nakupa naprave PET/CT in robota Da Vinci podlage v letnih strateških usmeritvah slovenskega zdravstva?

Strateški dokumenti ne opredeljujejo konkretnih nabav.

Kako davkoplačevalci vemo, da bolnišnice zaradi nakupa teh dragih aparatur ne varčujejo pri pacientih?

Sistem upravljanja vključuje odgovornost menedžmenta in organov upravljanja, da se to ne bi smelo dogajati.

Ali imate analizo izkoriščenosti aparatur in operacijskih dvoran po slovenskih bolnišnicah?

Podatkov za lani na žalost še nimamo na voljo v celoti, saj smo v fazi preverjanja kazalnikov kakovosti in pravilnosti poročanih podatkov. Na podlagi podatkov za prejšnja leta pa opažamo, da so v izkoriščenosti opreme med bolnišnicami bistvene razlike.