Hudič je v podrobnostih. Te tudi v sporu med Pahorjem in LDS kažejo na strašanske emocije, velikanski ego posameznikov in hude ideološke ovire, skrite za politično retoriko. Pa čeprav se je včeraj zazdelo, da se spor le umirja.


“Predsednica.” Pahor je včerajšnje ponižno pismo Kresalovi naslovil nadvse spoštljivo s “Spoštovana gospa predsednica”. To kaže, da gre tokrat nadvse zares. Novodobna politična pisma med politiki so bila namreč v zadnjem času naslovljena z “Dragi …” in so po navadi pomenila slovo od sodelovanja.

Borut je sicer Katarino navidez naslovil zelo hladno, veliko bolj hladno, kot se denimo zadnje mesece pogovarja s hrvaško premierko Jadranko Kosor. Toda Pahor je tudi kavalir. Njegova retorika piha na dušo, pardon, ego Kresalove. Borut želi, da Katarina ostane. Borutu je Katarina v resnici še vedno draga. To je njegova retorika. Pred javnostjo se kaže kot žrtev in rešitelj. To je njegov ego. Požrl bo ponos, pardon, kazal bo, da je požrl ponos, da bi rešil vlado, Slovenijo, svet, če bo treba.

A ta igra ima tudi pasti. Enkrat se je že ujel vanjo, ko je na vsak način gradil most med nasprotujočima politična poloma na sodelovanju z napačno osebo – Dimitrijem Ruplom. No, Kresalova pa se je ujela v past v zadnjih dneh, ko je kot razlog za spor omenjala neučinkovitost vlade. Pri tem je za bojno polje izbrala primer, ki je najbolj ideološki – Barbaro Brezigar. Napačni primer, da bi bilo videti iskreno.

Draga Katarina, dragi Borut. Pustita ideologijo in imidž. Posvetita se reševanju vsakodnevnih zagat državljank in državljanov