“Državni prostorski načrt (DPN) je temeljni prostorski dokument, ki bo omogočil razvoj koprskega pristanišča in okrepil njegovo konkurenčnost,” so povedali v Luki Koper po tem, ko je vlada včeraj sprejela DPN za celovito prostorsko ureditev pristanišča v Kopru. Nanj so v Luki čakali vse od leta 2006, za pripravo strokovnih podlag pa so porabili približno tri milijone evrov.

Povečevanje obsega
Luki bo omogočil povečanje obsega pristanišča z zdajšnjih 280 na 404 hektarje in pretovornih zmogljivosti na približno 35 milijonov ton pretovora na leto. Vendar pa se bo morala Luka Koper pri realizaciji svojih načrtov in investicij zdaj pogovarjati tako z novoustanovljeno Občino Ankaran, pod katero bo pripadal velik del ozemlja pristanišča, kot z Mestno občino Koper. Gregor Strmčnik je v svojem imenu kot Ankarančan dejal, da bi bilo treba o tem vprašanju vzpostaviti tripartitni odnos med državo, Luko Koper in lokalno skupnostjo, saj brez skupnega dogovora ne bo razvoja luke.

DPN kot obstoječa vlada
“Dokler tega dogovora ne bo, bodo težave in ta konflikt ne bo presežen. Ankarančani že sedem let zahtevamo, da nas država vključi in posluša, a tega ni želela,” je dodal Strmčnik. Krajevna skupnost Ankaran je v času javne razgrnitve DPN dala 54 pripomb – koliko jih je država upoštevala, pa še ne vedo.

Nad sprejetjem DPN pa niso navdušeni niti v koprski občini. “Zelo vesel in zadovoljen sem, da je vladi končno uspelo sprejeti DPN za koprsko pristanišče, trajal pa bo točno toliko, kolikor bo trajala obstoječa vlada,” je odločitev komentiral Boris Popovič, koprski župan.