Center za socialno delo (CSD) 15.3.1999 v dopoldanskem času prejme prijavo Marka Markača, da njegova žena ne kuha, ne pere, za otroke ne skrbi. Istega dne se Natalija Markač spre z možem, on pokliče policiste in prijavi, da ona ogroža njegovo življenje in življenje otrok. CSD istega dne ob 21. uri namestil deklici v rejništvo.

"Mene predhodno nihče ni kontaktiral, nihče ni prišel domov k meni, skratka nisem vedela niti približno kaj se dogaja,“ pripoveduje Markačeva. "Čakala sem doma, da pridejo, pri tem pa sem bila prepričana, da so nekje na obisku. Ker je bila ura že pozna, me je začelo skrbeti in ob 21. sem začela svoji hčerki iskati po vseh možnih lokacijah in ker jih nisem našla, sem se obrnila na policijo. Tam  so mi povedali, da je deklici odpeljal CSD. Naslednje jutro sem že takoj ob 8. uri prišla na CSD v prepričanju, da bom deklici odpeljala nazaj domov. Tam pa sem doživela grozo, ki je ne bom nikoli pozabila. Socialna delavka Irena Pudgar mi je dejala, da danes ni uradni dan in naj pridem drugič. Mislila sem, da se mi bo svet podrl. Na CSD sploh niso imeli namena preveriti resničnost izjave mojega moža, kar bi morali takoj storiti, ampak so me tisti dan le na zapisnik seznanili, da sta hčerki nameščeni v rejniško družino in da ju ne dobim nazaj do kanca razveznega postopka. Pri tem pa razvezni postopek sploh ni bil še začet."
 
Od tod dalje je izgubila vse pravice do otrok: "CSD je izdal nezakonito začasno odločbo, s katero mi je deklici odvzel. Podlaga za odločbo je namreč natančno ugotovljeno dejansko stanje, kar je CSD v celoti ignoriral in v začasno odločbo navedel nepreverjene navedbe mojega moža. Ugotovitvenega postopka torej sploh bilo ni. CSD je svoj ukrep izvedel zelo agresivno in mi poleg fizičnega odvzema deklic tudi prepovedal stike z deklicama. Dva tedna hčerk sploh videla nisem, lokacija nastanitve deklic je bila zame tajna. Komaj sem čakala, da se začne sodni postopek razveze, ker sem verjela, da bom lahko tam povedala svoj del zgodbe in bom lahko hčerki odpeljala nazaj domov. Žal ni bilo tako. CSD je sodišču poslal začasno odločbo o odvzemu in mu tako sporočil, da sta meni deklici odvzeti in da postopek pri njih še ni zaključen, kar je za sodišče pomenilo, da jaz nisem kandidat za dodelitev. Prišli smo do točke, ko je sodišče odločalo le, v kateri rejniški družini bosta moji hčerki, in ne, ali ju lahko odpeljem domov jaz. Deklici smo z veliko truda in z nasprotovanjem CSD uspeli namestiti vsaj pri moji mami, kjer je bilo okolje hčerkam poznano.“

Sodni postopek je trajal štiri leta, CSD v tem času ni spremenil svojega stališča. Še vedno je izhajal iz te začasne odločbe, čeprav so vedeli, da so navedbe v njej nepreverjene, pojasnjuje Markačeva. "Sodišče je nato odločilo, da gre mlajša hči k očetu, starejša pa ostane v rejništvu pri moji mami. Ta odločitev sodišča je ločila sestrici za tri leta. Tako je minilo sedem let, ko sem na koncu s pomočjo Kosove komisije  in Varuha človekovih pravic uspela v enem samem dnevu dobiti nazaj starejšo hči, mlajšo pa mi je v istem času predodelilo nazaj sodišče.“

Sonja Tiršek: CSD k ukrepanju pozvala policija
Zaradi katerih vzrokov je CSD v enem dnevu odvzel starejšo hči N. Markač?
CSD je bil dne 15.3.1999, v večernem času, s strani policijske postaje pozvan, da zaščiti mld. otroka, katera je oče pripeljal na policijsko postajo  in prosil za zaščito. V letu 1999 policija ni imela zakonodaje, ki bi ji omogočala izrek ukrepa prepovedi približevanja, ni bilo varnih hiš, niti ne organizirane regijske interventne službe CSD,  niti ne kriznih centrov za otroke in mladostnike,  kamor bi lahko bili otroci nameščeni, zato  je bilo takrat edino možno otroke začasno namestiti v rejniško družino z odločbo CSD. Danes je za  otroke in odrasle žrtve nasilja v podobni situaciji na osnovi Zakona o preprečevanju nasilja v družini lahko poskrbljeno drugače.

Kako je možno, da je CSD namestil starejšo hči v rejništvo s soglasjem "tretje osebe"?
Otrok je bil takrat star pet let, v varstvu pri materinem možu  in očetu njene polsestre, ki je predstavil potrebo po zaščiti vseh in CSD  pri tem ni delal izjem. CSD je otroka z začasno odločbo namestil v času od 15. 3. do  22.  4. 1999, po tem obdobju je bila deklica  v rejništvu na  podlagi izjave in dovoljenja
matere, katero je slednja podala pred sodiščem.

Koliko razgovorov je center opravil s starejšo hčerko v sedmih letih zadrževanja v rejništvu?
CSD je spremljal razvoj otroka in pogoje za bivanje v rejništvu preko pogovorov z rejnico (vabljena je bila na redna srečanja rejnikov na CSD vsak mesec ), preko informacij  s strani šole  in pogovorov z vsemi. Socialni delavci tudi nenapovedano obiskujejo rejniške družine in v primerih, da prihaja do težav opravijo razgovor z otrokom.

Koliko sestankov je CSD sklical s starejšo hčerko in Markačevo v sedmih letih?
CSD je skupen sestanek s starejšo hčerko, materjo in staro materjo, sklical enkrat, v letu 2006, z  namenom ugotavljanja pogojev za vrnitev deklice v materino oskrbo.  
 
Na podlagi česa se je starejša hči po sedmih letih v enem dnevu vrnila nazaj k mami?
 Na podlagi dogovora in podanega soglasja hčerke, matere in stare matere in ocene strokovne službe, da ni razlogov, da CSD  z rejništvom nadaljuje -  z dne 21. 6 2006, se je rejništvo zaključilo  30. 6. 2006.

Kateri so bili ugotovljeni razlogi, zaradi katerih je morala starejša hči biti v rejništvu sedem let?
Deklica je bila v oskrbo k stari materi oddana na podlagi sodnega sporazuma in dovoljenja matere Natalije Markač. CSD je s staro materjo sklenil rejniško pogodbo. Strokovna ocena centra je bila, da so za otroka s tem dani boljši življenjski pogoji za njen celostni razvoj. Pri tem moramo poudariti, da deklica ni bila rejništvu po odločitvi CSD, rejniška pogodba ni bila vzrok za oddajo deklice v rejo, pač pa je bila deklica v rejništvu na podlagi izjave matere.  

Na podlagi katerega izvršilnega naslova je CSD po letu 2003 sklenil rejniško pogodbo za starejšo hči?
Na podlagi sodnega sporazuma iz leta 1999. Nova pogodba je bila sklenjena zaradi potreb novega informacijskega sistema (sprememba zakonodaje, vpeljan nov  Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti ).