Financiranje. V zdravstvu bo leta 2025 zmanjkalo 152 milijonov evrov, ob morebitni ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa 634 milijonov. To je pokazala študija, ki jo je po naročilu Slovenskega zavarovalnega združenja opravil Inštitut za ekonomska raziskovanja.

Vse več upokojenih

Stroški za zdravstvo začnejo bistveno naraščati pri zavarovancih, starejših od 65 let. 16 odstotkov starejših moških in 20 odstotkov starejših žensk tako povzroči več kot polovico vseh izdatkov v zdravstvu. Delež upokojencev iz leta v leto narašča, aktivna populacija pa dolgoročno ne bo zmogla celotnega bremena plačevanja prispevkov za socialno varnost, ugotavlja študija.

Ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s katerim se trenutno zbere okoli 450 milijonov evrov na leto, je treba stroške, ki jih zdaj pokriva to zavarovanje, razdeliti na celotno populacijo, menijo izvajalci študije.

“Nosilni sloj davkoplačevalcev je težek 300.000 posameznikov; ti plačajo 50 odstotkov prispevkov in 70 odstotkov dohodnine,” razlaga ekonomist Mitja Čok.

Vsak dohodek šteje

“Sedanji sistem financiranja zdravstva je nepravičen,” pravi poslanka SD Andreja Črnak Meglič. Meni, da bi bilo treba z zdravstvenimi dajatvami obremeniti vse dohodke, tudi katastrski dohodek, dividende in kapitalske dohodke. Črnak Megličeva opozarja tudi na velik odstotek sredstev, ki jih za zdravstvo plačamo iz lastnega žepa. Tako plačamo nekaj več kot 400 milijonov evrov na leto, kar je po podatkih Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj sicer najnižji delež med državami Evropske unije. Večinoma gre za zdravila, ki jih kupimo brez recepta, sledijo pa samoplačniške bolnišnične storitve in specialistični pregledi ter alternativne storitve.