Mitja Glavnik, finančni strokovnjak, odgovarja:

Naložbeno življenjsko zavarovanje vam omogoča zavarovanje za primer smrti in varčevanje v izbranih vzajemnih skladih. Tako ste, če na primer umrete, za vplačilo sto evrov na mesec zavarovani za 30 tisoč evrov, ob izteku (na primer 25 let) pa lahko privarčujete tudi sto tisoč evrov.

Vendar je privarčevani znesek odvisen od izbranega vzajemnega sklada, donos ni zajamčen kot pri klasičnem mešanem življenjskem zavarovanju, kjer ste tudi zavarovani, privarčevani zneski pa so zaradi garancije po navadi nižji kot pri naložbenem zavarovanju.

Na eni polici si zagotovite zavarovalno vsoto za primer smrti in hkrati varčujete za pokojnino. Naložbeno strategijo določite sami, ker lahko izbirate med različnimi vzajemnimi skladi. Varčevanje je vezano na vzajemne sklade, zato vam pripadajo vsi ustvarjeni dobički.

Po desetih letih ste oproščeni plačila davka od dobička. Velja pa opozoriti, da stroški zavarovanja in varčevanja niso povsem pregledni. Če želite visoko zavarovalno vsoto za primer smrti, je zaradi varčevalnega dela mesečna premija previsoka.

Stroški zavarovanja in varčevanja so relativno visoki, sprejemljivi so le, če vplačujete premijo cel čas trajanja zavarovanja, poleg tega je zelo dolga pogodbena obveznost, po navadi od 10 do 40 let.

Pred sklenitvijo naložbenega ali klasičnega življenjskega zavarovanja preverite, kakšno zavarovalno vsoto potrebujete. Preverite tudi, kakšen znesek potrebujete za dodatno pokojnino oziroma koliko želite privarčevati.

Ne spreglejte splošnih pogojev, kjer so deloma opisani stroški zavarovanja ter pogoji in stroški prekinitve zavarovanja. Naslednji petek o tem, ali je res smiselno zavarovanje hujših bolezni ob sklenitvi življenjskega zavarovanja.