Slovenski gradbinci bodo prisiljeni delati kot podizvajalci za manj denarja, o prihodnosti v gradbeništvu pravijo člani sekcije gradbincev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije: "Zaradi slabih naložb bank (kreditov brez zavarovanj in kritja, odpisov kreditov) zdaj posledice nosimo podjetja, ki se še trudimo za obstoj."

Da bi banke pokrile svoje zgrešene investicije, ves čas spreminjajo merila za izdajo bančnih garancij, zahtevajo depozite za pridobitev teh, višajo stroške (tudi za sto odstotkov), s tem pa omejujejo gradbince, da bi se prijavljali na razpise in pridobivali posle, dodajajo v sekciji. Ob tem pa poudarjajo, da banke niso edini krivec; naročniki namreč zahtevajo garancije za dobro izvedbo del in odpravo napak v garancijskem roku "v visokih vrednostih in dolgih garancijskih rokih, kar ni običajna praksa v razvitem poslovnem svetu". Mira Cigut iz GH Holdinga pravi, da na primer pri javnih naročilih zahtevajo garancije v višini deset odstotkov (brez DDV) od ponudbene vrednosti. Poleg tega pa naročniki zahtevajo tudi deset ali 20 let garancije, medtem ko je nobena banka ne izda za več kot pet let.

Banke nič več ne tvegajo

Gradbinci menijo tudi, da banke po zgrešenih poslih z velikimi propadlimi slovenskimi gradbinci ne prevzemajo več nobenih tveganj. Cigutova izpostavlja, da banke za izdajo garancije zahtevajo depozite tudi v višini 80 ali 120 odstotkov garancije, kar na primer pomeni milijon evrov depozita za milijon evrov garancije, odvisno od njene ročnosti. Jože Stegne iz Begrada pa opozarja, da ni težava pridobiti le garancije za izvedbo del in odpravo napak (te je sicer najtežje dobiti), ampak že garancije za rednost ponudbe.

Tudi zaradi tega vse več poslov prevzemajo tuji gradbinci iz Hrvaške, Bosne in Srbije ter predvsem Strabag. Stegne kot njegovo prednost izpostavlja garancijski potencial, saj za njim stojijo matična firma iz Avstrije in velike banke. "Zdaj težko konkuriramo tujim izvajalcem, ki na trgu, na katerem ni veliko posla, pridobijo večje projekte, domači gradbinci pa smo prisiljeni vzeti, kar ostane ali nam kdo ponudi. Ker poslov ni veliko, nam določijo tudi cene," pojasnjujejo v sekciji in dodajajo, da predvsem izvajalci iz republik nekdanje Jugoslavije postavljajo nizke cene, posledica tega pa so nekakovostno izvedena in nedokončana dela ter neplačani podizvajalci.

Če slovenska podjetja ne bodo dobila večjih poslov, to pomeni, da ne bodo imela referenc za velike projekte, kot so gradnja avtocest in železnice, opozarja Franci Bukovec iz podjetja Keragrad in predsednik sekcije gradbincev Slovenije: "Tu bodo prevladali tuji veliki sistemi, pridni Slovenci pa bomo svoje storitve prepoceni prodajali kot podizvajalci." Tudi Stegne se strinja, da je prihodnost gradbeništva negotova, ker imajo slovenska podjetja malo kapitala in zato brez podpore bank ne bo šlo: "Težko bo, razen če bomo prodajali le svoje roke in delo, vse drugo pa bo organiziral in pobral nekdo drug. Največja možnost, da se to zgodi, je pri velikih projektih, ker imamo vsa domača podjetja malo kapitala in premoženja."

Zdaj sistem vzemi ali pusti

V primerjavi z letom 2007, ko je bilo gradbeništvo na višku, se je do letos število poslov zmanjšalo za pol, še pravijo v sekciji. Težava je tudi v tem, da je bilo takrat 70 odstotkov poslov dobrih, zdaj pa je večina slabih in le dva odstotka poslov, ki jih pridobijo, je takih, "za katere lahko rečemo, da so dobri ali vsaj normalni".

Tudi Cigutova izpostavlja razliko med letom 2007 in letošnjim letom. Leta 2007 banke sploh niso zahtevale depozitov, garancije so dajale za več deset let, stroški so bili nižji. "Zdaj vse deluje po sistemu vzemi ali pusti. Pogajanj ni, samo da dobiš garancijo in priložnost za posel," sklene.