Odsotnost. Delavci, ki so jih prizadele poplave, imajo po zakonu pravico do plačane odsotnosti z dela najmanj en delovni dan. Vendar Andrej Zorko iz zveze svobodnih sindikatov opozarja, da je treba pogledati kolektivne pogodbe, po katerih delavcem zaradi osebnih okoliščin praviloma pripada celo več prostih dni. Po navadi kolektivne pogodbe dovoljujejo od tri do pet dni odsotnosti, pojasnjuje pravnica Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Tatjana Labernik.

V primeru naravnih nesreč je delavec upravičen do nadomestila v višini njegove povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih. Če po omenjeni odsotnosti, ki mu pripada po zakonu oziroma kolektivni pogodbi, delavec še ne more v službo (če je denimo plaz odnesel edino cesto do njegovega delovnega mesta) in delodajalec ne pristane na koriščenje letnega dopusta, Labernikova trdi, da delavcu pripada polovica plačila, ki bi ga dobil, če bi delal. Ob tem dodaja, da plačilo ne sme biti nižje od 70 odstotkov minimalne plače. Ta pravica delavcem sicer nesporno pripada takrat, kadar dela ne morejo opravljati zaradi vzrokov na strani delodajalca.

"Opravičil ne potrebujejo"
Nekateri so od Mestne občine Ljubljana že zahtevali, naj jim izda potrdila, da so bili poplavljeni. Labernikova poudarja, da teh opravičil ne potrebujejo, saj morajo delodajalci sami preveriti, ali so delavci upravičeno odsotni ali ne. "Če bi delavci rabili potrdila, da jih v službo ni bilo zaradi poplav, bi to bilo zelo nenavadno," sklene Labernikova.