(Ne)pritožba. Slovenija, neuradno, najverjetneje ne bo nasprotovala plačilu odškodnine Kranjčanu Andreju Hartmanu, ki je pred več kot 15 leti vodil kriminalno združbo tihotapcev heroina.
Spomnimo, Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu, je Sloveniji prejšnji teden naložilo, naj Hartmanu plača 1.200 evrov odškodnine, ker mu je slovensko pravosodje prepočasi sodilo zaradi tihotapljenja droge iz Bolgarije prek Slovenije v druge evropske države.

Prav tako mu po oceni ESČP država ni zagotovila učinkovitega pravnega varstva. Državni pravobranilci se po neuradnih informacijah ne nagibajo k temu, da bi se država zoper sodbo pritožila. “Prisojena je relativno nizka odškodnina, dolgotrajnost sodnega postopka pa je ESČP nesporno ugotovilo ter utemeljilo. Zato je realno pričakovati, da bi sodišče enako sodbo izdalo tudi drugič,” je neuradno slišati iz pravosodnih vrst.

Uradne odločitve glede pritožbe sicer še ni, saj rok za vložitev pritožbe še ni potekel. “V sodbah, ki jih je ESČP izreklo 18. oktobra, rok za vložitev zahteve po vnovični obravnavi zadeve pred velikim senatom ESČP poteče 18. januarja prihodnje leto. Do takrat ima država čas za presojo, ali bo to zahtevo vložila ali ne,” pojasnjujejo na pravobranilstvu.

Letos obsojeni že 12-krat

Prejšnji četrtek, ko je ESČP Hartmanu prisodilo odškodnino, jo je prisodilo še šestim pritožnikom, ki so na sodišču v Strasbourgu enako kot Hartman dokazali kršitve pravic do sojenja v razumnem roku, pritožbe proti Sloveniji pa so vložili leta 2005 ali 2006. Skupno bo morala država (če se ne bo pritožila) v šestih mesecih vsem sedmim izplačati 17.600 evrov.

Letos je ESČP Slovenijo zaradi prepočasnega sojenja že 12-krat obsodilo, v samo enem primeru pa državi ni naložilo plačila odškodnine. “Pritožnik je v tem primeru ni zahteval,” dodajajo pravobranilci.

Plačali že 14 tisočakov

Država je tako do zdaj izplačala že tri odškodnine – skupno dobrih 14 tisoč evrov –, in sicer dve avgusta in eno v začetku oktobra. Do 19. januarja prihodnje leto pa mora izplačati še 12 tisoč evrov, saj je pred dnevi postala dokončna sodba, s katero je ESČP državo kaznovalo konec julija, država pa je ni izpodbijala s pritožbo.

Odškodnine po 300 evrov

Od leta 2007 sicer posamezniki lahko odškodnino zaradi nerazumno dolgih sodnih procesov terjajo neposredno od države, saj jim to omogoča zakon. “Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja praviloma ne pokriva zadev, vloženih pred 1. januarjem 2007. Kdor je pred tem vložil pritožbo na ESČP, lahko dobi višjo odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, kot bi jo dobil od Slovenije,” pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje in javno upravo (MPJU). Država je do zdaj namreč odmerjala od 300 do 5.000 evrov.

Preberite še komentar: Bi lahko prišli pričat zastonj