"Če boste pazili na svoje zdravje, če ne boste delali neumnosti – da ne boste predebeli, da ne boste kadili in ne boste zapiti ter boste skrbeli za svojo psihofizično kondicijo –, boste lahko živeli sto let. Število stoletnikov, kot jih imamo zdaj, namreč še nikoli ni bilo tako veliko, kot je zdaj," o dolgoživosti Slovencev meni nekdanji minister za zdravstvo Božidar Voljč, ki je prepričan, da je pokojninska reforma nujna. "Življenje se bo še naprej podaljševalo, ker ljudje danes tudi bolj zdravo živijo," pravi.

Po besedah aktualnega zdravstvenega ministra Dorijana Marušiča bo leta 2030 65-letnik lahko živel 18,2 leta dlje kot danes, 65-letnica pa 22 let dlje. V sindikatu tekstilnih delavcev, ki deluje pri zvezi svobodnih sindikatov, pa opozarjajo, da se je intenzivnost dela v njihovi panogi v zadnjih nekaj letih zelo povečala, pogosto tudi prek zakonsko določenih mej, zato daljše aktivnosti kljub daljšemu življenju ne bodo zmogli. Delavci so, kot pravijo, izčrpani, saj v 40 letih dela prigarajo dodatna tri leta delovne dobe z nadurami, ki jih ne morejo izrabiti kot prosti čas.

Da je treba spremeniti reformo, ker bomo vsi živeli dlje, je netočno, pa poudarja antropologinja Vesna Godina. Kot pojasnjuje, daljšanje življenjske dobe namreč zahteva kratek, osemurni delovni čas, dovolj prostega časa, dovolj denarja za kakovostno prehrano in zdravila ter da si za vsako bolezen doma, kar pa se danes vse bolj zmanjšuje. "Zato to ne bo prispevalo k daljšanju, pač pa h krajšanju življenjske dobe," meni. "Generacije, ki se zdaj upokojujejo, bodo verjetno živele dlje, vendar bodo krajši čas živeli tisti, ki so danes mladi," pristavlja sogovornica.