"Dvajset požarov na prostem dnevno v tem obdobju ni nič posebnega," pojasnjuje Vesna 
Marčič z Uprave za zaščito in reševanje, kamor smo se obrnili, potem ko smo na SPINU samo v nedeljo opazili več kot 20 zapisov o požarih gozdnih površin, podrastja in trave. "V večini je šlo za majhne požare."

PREBERITE: 

• Samo v nedeljo prek 20 požarov v naravi

• Med sežiganjem trave ga je zajel ogenj

Foto: Profimedia Travniški požar Moškega, ki je v nedeljo popoldan požigal suho travo v Vodicah pri Kalobju, je zajel požar in je umrl. Ko je prišla pomoč, je bilo za ponesrečenca že prepozno. 

Na upravi za zaščito in reševanje poudarjajo, da je požiganje trave in podrastja po zakonu prepovedano. "V naravnem okolju se ne sme požigati, odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar, ter uporabljati vnetljive, eksplozivne in oksidativne snovi ter kuriti oziroma požigati odpadkov," poudarjajo pri URSZR.

Kaj lahko kurimo?

Foto: Profimedia Travniški požar V naravnem okolju se lahko kuri naravne nenevarne materiale v kuriščih, kuri kresove, prav tako je dovoljeno kurjenje v kuriščih in v ta namen urejenih mestih z namenom priprave hrane. "Pri tem je potrebno upoštevati nekatere zahteve, kot so ureditev kurišč, nadzor kurišč, pogasitev ognja po končanem kurjenju ter prenehanje kurjenja ob vetrovnih razmerah," poudarjajo pri URSZR. "Navedeno velja, kadar ni razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja."

Kazni v zvezi z navedenim določa uredba o varstvu pred požari, globe za kršitev znašajo med 200 in 6000 evri, odvisno za kakšen prekršek gre in ali ga je povzročila fizična ali pravna oseba.

Požari odvisni od vremena

Požarov v naravi je sicer največ pozno pozimi, zgodaj pomladi in poleti, vendar je pojavljanje odvisno od vremenskih razmer v posameznem letu. 

Po podatkih Agencije za okolje velja za Podravje, Pomurje in Savinjsko regijo zelo velika stopnja požarne ogroženost, za Belo Krajino, Dolenjsko, Koroško, Ljubljano in okolico ter Spodnje Posavje pa visoka stopnja ogroženosti na petstopenjski lestvici.  Foto: Arso Požarna ogroženost

"Razglasitev velike ali zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja lahko sovpada z požarno ogroženostjo, ki jo ugotavlja ARSO, vendar URSZR pri odločitvah v zvezi z razglašanjem velike ali zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja poleg podatkov ARSO uporablja tudi druge modele, upošteva predvideni  kratkoročni razvoj vremena ter število, obseg in razporeditev požarov na prostem," poudarjajo pri Upravi za zaščito in reševanje. 

Od 2013 ni bilo alarma

"Od septembra 2013 dalje URSZR ni razglasila velike ali zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja," pojasnjujejo na URSZR. V letu 2012 je bila velika požarna ogroženost naravnega okolja za jugozahodni del države ali za celo državo razglašena za vse dni v marcu in v začetku aprila ter večji del avgusta. V jugozahodnem delu države je bila v drugi polovici avgusta razglašena najvišja - zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja. V letu 2013 je bila velika požarna ogroženost naravnega okolja razglašena v občinah v jugozahodnem delu države in sicer med koncem julija in koncem avgusta.  Foto: URSZR Požari v letu 2016

V obdobju veljavnega razglasa se na območjih, za katera je razglašena požarna ogroženost, poleg  prej navedenih prepovedi dodatno prepove še kurjenje, kurjenje kresov in prav tako izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar zaradi zatiranja preve razmnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja,  ter izvajati ognjemete. Veliko ali zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja lahko razglasijo tudi posamezne občine.

dezurni@zurnal24.si