"Ni res, da se z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo tudi jaz metaforično vračam v svojo domovino. Moje življenje zaradi tega ne bo nič lažje; dokler bo Schengen, verjetno ne bom zaživel normalno in bodo hrvaški policisti še kar izvajali represijo nad menoj. Napomembneje pa je, ali bo našim politikom uspelo ohraniti ta del ozemlja kot slovenskega oziroma da ga bo tako ocenilo mednarodno arbitražno sodišče," ocenjuje Joško Joras.

Kakšne bodo prednosti za Slovence, ko bo Hrvaška vstopila v Evropsko unijo, si preberite tukaj.

"Po treh gladovnih stavkah in ko sem si uničil zdravje, mi je uspelo, da lahko do mojega doma brez carine pripeljem več kot liter mleka in pralni stroj ter da sem lahko svojo hišo na naslovu Sečovlje 1 obnovil z gradbenim materialom, ki sem ga kupil v slovenskem Mercatorju," dodaja. Ocenjuje, da je tudi materialno prizadet, saj bi v svoji hiši lahko gostil po 12 ljudi, a je vsakemu nadležen pregled na hrvaški mejni kontrolni točki, zato se ga turisti izogibajo. Do Jorasa smo včeraj prišli mimo zapornice po tako imenovani evropski poti (ta leži med slovensko in hrvaško mejno kontrolno točko); ko smo se hoteli vrniti proti slovenskemu mejnemu prehodu, nas je ustavila hrvaška policija, popisali so naše dokumente in nas izprašali, kaj smo počeli na območju med mejnima kontrolnima točkama in za kateri medij delamo. Po “Jorasovi” poti namreč nimamo pravice hoditi.