"Če vzamemo podatke o številu umrlih na milijon prebivalcev in presežni smrtnosti med najstarejšimi, ima Slovenija statistično dokazano najslabšo vlado na svetu," pravijo v Koaliciji ustavnega loka, LMŠ, SD, Levice in SAB (KUL). Janševi vladi očitajo, da je drugi val epidemije koronavirusa pričakala povsem nepripravljena, zato so sledili prepozni in kampanjski ukrepi, nejasna in grozeča komunikacija ter dramatično visok smrtni davek, predvsem med najstarejšo populacijo.

"Slovenija si ne more privoščiti, da bi še naslednje valove epidemija umirala z vlado SDS pod vodstvom Janeza Janše," pravijo v KUL. Danes bodo predstavili načrt ukrepov proti epidemiji COVID-19, ki je plod skupnega razmisleka in posebne strokovne skupine, ki jo vodi Jože P. Damjan.

Slovenija KUL čaka Erjavca, "potem bo vse bolj jasno"

"Vlada sploh ne ve, kaj se dogaja z epidemijo"

"Ključni problem vlade je bil doslej, da ni imela nobenega sistema spremljanja epidemije, na MZ je bila zato ustanovljana strokovna skupina, vendar se ni nikoli sestala," pravi Jože P. Damijan. Prenehalo se je slediti okuženim, spremenili so načine testiranja, ki potekajo le še usmerjeno, zato ni nobenega podatka, kaj se dogaja v preostalem delu populacije.

"Vlada je obtoževala medije, opozicijo, proteste, posameznike. Če pa greste po ulici, ne bo nikogar, ki ne bi nosil maske, policijska ura je z nami že šest tednov, kljub temu se epidemija ne umirja, razlogi so nekje," pravi Damijan, ki ugotavlja, da glede epidemije vlada informacijski mrk, ali "vlada noče vedeti, kaj se dogaja, hoče ustvariti kaos, kjer skuša uresničevati svoje agende ali pa gre za nevednost."

Nadaljni ukrepi bi lahko bili popoln lockdown in ustavitev gospodarstva, kar po mnenju Damijana ne bi bilo smiselno, zato predlaga sistematične ukrepe. 

Preklicali bi neučinkovite ukrepe

V KUL bi preklicali dokazano neučinkovite ukrepe: nošenje mask na prostem ob ustrezni razdalji, omejevanje prehajanja občinskih meja, omejevanje izhoda iz države, prepoved obratovanja lokalov na prostem, neobratovanje trgovin z neživilskim blagom (po predlogu stroke).

"Ključen ukrep je zanemarjen"

"Ukrepe, ki niso učinkoviti, je treba nadomestiti z učinkovitimi," pravi nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, ki je član strokovne skupine.  "Eden od razlogov, ki je strokovno potrjen šele v zadnjih mesecih je, da k širjenju virusa poleg kapljične infekcije prispevajo tudi aerosoli. Ti so kot cigaretni dim, v prostoru ostanejo tudi, ko ga oseba zapusti," razlaga Keber, ki poudarja, da je pri širjenju virusa preko aerosolov, maska bistveno manj učinkovita.

"Ostaja zanemarjeni ukrep, to je učinkovito zračenje prostorov," poudarja Keber in opozarja, da je pri tako ključnem ukrepu NIJZ navodila poslal šele 1. decembra. "Učinkovito zračenje pomeni 10 minut na stežaj vsako uro."

Ker pa zračenje ponekod tako iz energetskega vidika, kot iz zdravstvenega vidika posebej pri starostnikih, ni primerno, Keber predlaga zračenje s hepafiltri ali ventilacijo navzven, takoimenovano prisilno zračenje, ki bi ga lahko vgradili tudi po nizki ceni. "Čiščenje zraka bi moralo postati dodatek k nošnji mask, radalji in umivanju, ne le v DSO in delovnih mestih ampak tudi v lastnih domovih," poudaja Keber. 

Hitri testi in stik s svojci

V domovih za ostarele (DSO) bi urgentno povišali kapacitete testiranja, tudi z uporabo t.i. hitrih antigenskih testov skladno s priporočili EK. Hitre teste bi uporabljali tudi pri vseh vstopnih točkah v zdravstvene ustanove, bolnišnice in v DSO vsake 3 dni.

Hitre teste bi uvedli tudi v šolstvo ter uvedli spodbude podjetjem za uporabo hitrih testov za svoje zaposlene. Okrepiti bi ekipe zaposlenih v DSO s fizioterapevti, delovnimi terapevti, medicinskimi sestrami. Nujno je mogočiti stik med svojci in umirajočim oskrbovancem ter slovo po smrti, pravijo v KUL,  kjer bi v vse DSO namestili še pleksi pregrade, ki omogočajo obiske in komunikacijo z oskrbovanci, hkrati pa preprečujejo okužbe. 

1000 do 1500 novih postelj v bolnišnicah

Sistematično bi uredili prezračevanje v DSO-jih. Da bi preprečili okužbe na delovnih mestih bi strožje uveljavljali zaščitne ukrepe v skupnih prostorih; kontakt delodajalca z medicino dela + pooblaščeni zdravniki.
V KUL ocenjujejo, da bi bilo potrebno v bolnišnicah zagotoviti dodatnih 1,000 do 1,500 postelj, tudi za morebitni 3. val, ponovno bi zagnali diagnostiko za odkrivanje in zdravljenje raka, srčnožilnih bolezni in drugih kroničnih bolezni.

Razšili bi krog upravičencev za dodatek

Pri dodatku za neposredno delo s covid pacienti bi razširili krog upravičencev tako, da so do dodatka upravičeni tudi drugi oddelki, enote in druga okolja za zdravljenje teh pacientov ter tudi študenti in dijaki, ki delajo v zdravstvu oz. socialnem varstvu, prav tako pa tudi tisti zaposleni v zdravstvu (predvsem plačna skupina E, J in B), ki ne opravljajo neposrednega dela s pacienti ali uporabniki, obolelimi za COVID-19 v rdečih ali sivih conah, a so zaradi nenehne potrebe po zagotavljanju posteljnih kapacitet in ostalih podpornih storitev prav tako zelo obremenjeni z delom v času epidemije.
"Dodatek se izplača v višini 85% osnovne plače za vsak mesec veljavnosti ukrepa in je oproščen plačila dohodnine ter se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni socialni pomoči," pravijo v KUL. "Prav tako je potreben dodatek za osebje v čistilni in vzdrževalni dejavnosti v DSO in zdravstvenih ustanovah ter za zaposlene v trgovinah, ki bi pri svojem delu lahko prišli v stik z virusom."

Delavcem v zasebnem sektorju dodatek 300 evrov

Delavcem v zasebnem sektorju, ki so v času epidemije pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije, bi pripadal dodatek za delo v višini 300 EUR mesečno, ki ga delodajalcu povrne država.
Presežek zaradi neizkoriščenega prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (50 – 70 milijonov evrov) naj se usmeri v javno zdravstveno blagajno, pravijo pri KUL. 

100 odstotno nadomestilo plače zaradi bolniške v primeru corone

V obvezno zdravstveno zavarovanje bi vključili vse prebivalce, ki v to zavarovanje niso vključeni. V primeru okužbe s koronavirusom bi uvedli 100 % nadomestilo plače za bolniško odsotnost v primeru okužbe s koronavirusom ne glede na to ali je prišlo do okužbe na delovnem mestu ali izven njega. 3-dnevna bolniška brez obiska zdravnika bi ostala tudi v letu 2021. "Če je ključen problem, da si delovci ne upajo povedati, da se niso okužili na delovnem mestu, je najbolj enostaven način, da povzamemo ukrepe iz Avstrije," pravi Damjan. 

Otroke v šole!

Nemudoma bi odprli bi vrtce in šole za otroke do 5. razreda, v vseh drugih razredih osnovnih šol in na srednjih šolah pa naj se sistem izobraževanja v šoli nadaljuje čim prej. "Tudi evropske države z najstrožjimi omejitvami se večinsko niso odločile za zaprtje šol - tako imajo Irska, Italija, Avstrija, Švica in Velika Britanija kljub ustavitvi javnega življenja šole še vedno odprte, enako velja za Nemčijo. V vseh osnovnih in srednjih šolah naj se čim prej uvede običajni način poučevanja za vse učence in dijake."

Glede javnega življenja bi vzpostavili hierarhijo odpiranja javnega življenja glede na družbene potrebe in priporočila stroke. 

Povišali bi vrednost turističnih bonov

Vrednost turističnih bonov bi povečali na 350 EUR/osebo. in veljavnost podaljšali do 31.12.2021. Razmišljajo o možnosti razširitve koriščenja bonov na različne dejavnosti v turizmu (npr. za smučanje oz. smučarske vstopnice, turistične kmetije brez sob, gostišča…), pa tudi na druga področja, npr. na kulturno, športno in sejemsko dejavnost.  Starostnikom bi omogočili uporabo bona za dejavnost storitev nege, fizioterapije, masaže, striženja las ali pedikure ter drugih socialno-varstvenih storitev v skladu z objavljenim cenikom socialnovarstvenih storitev.
Ker sta bili kultura in dejavnost osebnih storitev v času epidemije med bolj prizadetimi dejavnostmi, hkrati pa je bil npr. kulturni sektor deležen najmanj ukrepov in pomoči, bi uvedli kulturni bon v višini 50 EUR oziroma vrednotnice za kulturne prireditve.

Temeljni dohodek tudi po koncu epidemije

Mesečni temeljni dohodek za samozaposlene v dejavnosti kulture in športa v višini minimalne plače bi podaljšali še za mesec dni po epidemiji, med prejemnike MTD pa vključiti tudi zaposlene po avtorskih in podjemnih pogodbah.
V času epidemije se pravica do MTD razširi tudi na socialno in materialno ogrožene.V postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev se ne upoštevajo krivdni razlogi, prihranki in omejitve dedovanja. Poleg tega se za vse osebe v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev upošteva, da so delovno aktivne v obsegu več kot 128 ur na mesec.

100 EUR univerzalnega dohodka v obliki vavčerja za vse osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na dan 13.3.2020 za prve 3 mesece po preklicu epidemije. Popravek anomalij in socialno pravična opredelitev pogojev vračanja (uveljavitev spodnje meje dohodkov, kjer se pomoč v nobenem primeru ne vrača in zgornje meje, kjer se pomoč vrača).

Pomoč pri izpadlih dohodkih

Glede financiranja izpadlih dohodkov bi z vladnim dekretom zaprtim dejavnostim avtomatsko pokrili 80% izpadlih prihodkov glede na referenčno obdobje v 2019 za čas trajanja epidemije. "Delodajalec v obdobju prejemanja pomoči ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za zaposlene delavce. Prepoved velja v obdobju dodelitve sredstev oziroma najmanj 3 mesece po koncu dodelitve sredstev, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020," načrtujejo v KUL.
Podjetja, ki bi uveljavljala pomoč države po tem ukrepu, ne bi mogla uveljavljati pomoči države glede povračila izplačanih nadomestil plače zaposlenim na čakanju. 
Za ostale dejavnosti, posredno prizadete s krizo (padec prihodkov za več kot 20% glede referenčno obdobje v 2019) bi uvedli pavšalno financiranje dela fiksnih stroškov v višini 1,000 EUR na zaposlenega za čas epidemije v drugem valu. Zgornjo mejo vrednosti vseh državnih pomoči po interventnih zakonih bi povišali iz 800,000 na 1,200,000 EUR na podjetje.

Povišanje povračila pri čakanju na delo na povprečmo mesečno plačo

Obveljalo bi 100% povračilo nadomestila za čakanje; povračilo nadomestila plače se poviša na povprečno mesečno plačo v RS, to bi avtomatsko odobritev po vložitvi on-line prijave (prek e-davkov). 
Delodajalci, ki prejemajo subvencije za nadomestilo plač delavcem oziroma kakršnokoli drugo finančno pomoč države, katere primarni namen je ohranitev delovnih mest, v obdobju prejemanja subvencije oziroma državne pomoči ne smejo odpuščati zaposlenih delavcev. Prepoved odpuščanja velja 3 mesece po obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače pri ukrepu začasno čakanje na delo.

Oprostitev plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače za obdobje veljavnosti ukrepov (največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v RS, preračunane na mesec). Prispevke plača Republika Slovenija. • Sredstva dodeljenih pomoči iz naslova povračil nadomestil plač in subvencioniranja skrajšanega delovnega časa gospodarskim družbam, ki spadajo med srednja in velika 5 podjetja, se štejejo kot vložek v premoženje delodajalca, ki postane lastniški delež Republike Slovenije. 

Likvidnostna shema

Pri likvidnostni shemi predlagako lažji dostop do likvidnostne pomoči s sprostitvijo pogojev in ugodnejšimi pogoji: o obrestna mera 1 - 1.5% za poroštva za 80% obveznosti, 2% za poroštva za 90% obveznosti, o pridobitev poroštva v višini do 25% prihodka v 2019 in za 80% obveznosti (za MSP: za 90% obveznosti), o podaljšanje ročnosti kreditov z garancijo iz sedanjih 5 na 10 let, z vsaj 2 letnim odlogom do začetka odplačevanja ter poenostavitev pridobitve garancije: avtomatska odobritev po vložitvi on-line prijave. 

V treh mesecih dodatnih 600 millijonov

Kot je povedal Damijan, bi našteti ukrepi v naslednjih treh mesecih državo stali dodatnih 600 milijonov. Ukrepe so sicer že naslovili na različne naslove, vendar brez uspeha, nikjer niso nanje odgovorili, niti jih niso upoštevali pri pripravi nadaljnjih ukrepov.